Posoda za zlate ribice, Steklarna grofa Zabea v Rušah (nekdanja steklarna Benediktov dol) ali steklarna Josipdol, druga polovica 19. stoletja. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Posoda za zlate ribice, Steklarna grofa Zabea v Rušah (nekdanja steklarna Benediktov dol) ali steklarna Josipdol, druga polovica 19. stoletja. Foto: Pokrajinski muzej Maribor

Postavitev z naslovom Narejeno na Pohorju / Pohorsko steklo iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor na ogled postavlja izdelke pohorskih steklarjev iz bogate zbirke stekla Pokrajinskega muzeja Maribor. Z razstavo avtorice Valentine Bevc Varl muzej zaznamuje tudi Mednarodno leto stekla.

V zbirki hranijo več kot 4000 kosov stekla, od tega je približno tretjina izdelanega v pohorskih steklarnah, velik del pa predstavljajo izdelki steklarne Steklarska nova, ki je bila nekoč sestavni del steklarske šole v Rogaški Slatini. Del slednjih je razstavljen v odprtem depoju stekla v muzejski Grajski kavarni.

Pohorsko steklo hranijo različni muzeji v Sloveniji in tujini, največja zbirka pa je v Pokrajinskem muzeju Maribor. Med ohranjenimi predmeti prevladuje uporabno steklo, predvsem pivsko posodje in lekarniško steklo. Iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja so ohranjeni deli svetil, steklene oljenke, bazeni za petrolejke, svečniki, vrtne dekorativne krogle in razni uporabni predmeti, pa tudi embalažno steklo, izdelano po željah naročnikov. Čeprav so pohorske steklarne izdelovale veliko okrašenega stekla, se ga je ohranilo le malo, so sporočili iz muzeja.

Največ okrašenih predmetov je iz steklarne Josipdol
Predvsem v steklarnah Langersvald, Benediktov dol in Josipdol so izdelovali kakovostno brušeno in gravirano steklo. Najpomembnejše kose hranijo v Tehniškem muzeju na Dunaju, nekatere pa poznamo le iz pisnih virov. Predvsem v prvi polovici 19. stoletja so se ti izdelki lahko primerjali z izdelki sočasnih čeških, nemških, francoskih in angleških steklarskih središč. Največ okrašenih predmetov je iz steklarne Josipdol. Posebnost pohorskega steklarstva so predmeti, stiskani v reliefni kalupi, ki jih je v 40. letih 19. stoletja v svojih steklarnah začel izdelovati Benedikt Vivat.

Po stekleni poti
Z razstavo se pridružujejo vseslovenskemu projektu Po stekleni poti/Along the Glass Trail, s katerim Slovenija sodeluje v Mednarodnemu letu stekla 2022, ki ga je na pobudo raziskovalcev stekla, mednarodnih organizacij in muzejev iz 78 držav razglasila Organizacija združenih narodov. Namen mednarodnega leta stekla je promocija znanstvenega, kulturnega in ekonomskega pomena stekla.

Razstava se odpre 8. februarja.