Japonski arhitekt Arata Isozaki pred športnim kompleksom Palasport Olimpico v Torinu, ki ga je leta 2005 zasnoval z italijanskim kolegom Pierom Paolom Maggioro. Foto: EPA

Arata Isozaki se je namreč leta 1931 rodil v mestu Oita, ki ga od Hirošime ločuje velik zaliv, zaradi česar so bila njegova otroška in mladostniška leta zaznamovana z izkušnjo uničenja, ki ga je zasejala atomska bomba.

Moja prva izkušnja arhitekture je bilo njeno umanjkanje, in začel sem razmišljati, kako bi ljudje lahko obnovili svoje domove in mesta.

Arata Isozaki

"Moja prva izkušnja arhitekture je bilo njeno umanjkanje, in začel sem razmišljati, kako bi ljudje lahko obnovili svoje domove in mesta," je povedal Isozaki v izjavi, ki jo je posnel ob priložnosti prejema najvišje arhitekturne nagrade za življenjsko delo.

Kot je zapisala žirija, so Isozakiju nagrado med drugim prinesli njegovi neskončni, šest desetletij trajajoči poskusi vnovične izgradnje ‒ narediti nekaj novega, izhajajoč iz starih oblik, eksperimentirati na mejah mogočega.

Nebotičnika v Milanu, ki so ju zgradili leta 2017. Desnega je zasnoval Arata Isozaki, levega pa Zaha Hadid, ki je leta 2004 kot prva ženska prejela Pritzkerjevo nagrado. Foto: EPA
87-letni Arata Isozaki je eden najvplivnejših arhitektov na svetovni ravni. Foto: EPA

V nenehnem iskanju novih poti
"Nedvomno je ena najvplivnejših osebnosti v sodobni svetovni arhitekturi ‒ v nenehnem iskanju, brez strahu pred spremembami in preizkušanjem novih idej. Njegova arhitektura temelji na globokem razumevanju ne le arhitekture, ampak tudi filozofije, zgodovine, teorije in kulture. Povezal je Vzhod in Zahod, ne z mimikrijo ali kolažem, temveč z ustvarjanjem novih poti," je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija, ki ji je letos predsedoval vrhovni sodnik ZDA Stephen Breyer.

"Nikoli ni zgolj ohranjal statusa quo, temveč ga je izzival," je še zapisala žirija. "V svojem iskanju smiselne arhitekture je ustvaril zelo kakovostne zgradbe, ki se vse do danes upirajo kategorizacijam, odražajo njegov nenehni razvoj in so vedno sveže v svojem pristopu."

Center znanosti in industrije v Columbusu v ameriški zvezni državi Ohio. Foto: COSI
Simfonična dvorana v Šanghaju. Foto: Wikipedia Commons

Njegove stvaritve je mogoče najti po skoraj vsem svetu ‒ od Tokia do Milana, od Los Angelesa do Dohe. Med njegove bolj znane zgradbe denimo spadata simfonična dvorana v Šanghaju, ki deluje kot nežno ukrivljeno sedlo sredi kitajske prestolnice, in Center znanosti in industrije v Columbusu, glavnem mestu ameriške zvezne države Ohio, ki je eden največjih znanstvenih centrov v ZDA.

Isozakijev športni kompleks Palau Sant Jordi v Barceloni je bil eno osrednjih prizorišč poletnih olimpijskih iger leta 1992. Tudi več kot četrt stoletja kasneje je ta kompleks še zmeraj pomemben in je ena izmed podob, ki se pogosto pojavljajo na razglednicah tega katalonskega mesta.

Športni kompleks Palau Sant Jordi v Barceloni. Foto: Wikipedia Commons
Pritzkerjeva nagrada, najvišje arhitekturno priznanje, prvikrat na indijska tla

V utemeljitvi je izpostavljeno še, da niso zgolj stavbe tiste, ki so Isozakiju prinesle nagrado. "Dal je zgled velikodušnosti, saj podpira druge arhitekte in jih spodbuja na tekmovanjih ali s sodelovanjem."

Okrogla štiri desetletja nagrade
Pritzkerjevo nagrado so začeli podeljevati pred natanko štirimi desetletji, leta 1979 jo je namreč ustanovil danes že pokojni Jay A. Pritzker z namenom počastitve najinovativnejših arhitektov v svetovnem merilu.

Isozaki je osmi lavreat, ki prihaja iz Japonske. Nagrajenec poleg bronaste medalje prejme še sto tisoč dolarjev (dobrih 88 tisoč evrov). Lani je nagrado prejel Balkrišna Doši, ki je s tem postal prvi indijski oziroma sploh južnoazijski arhitekt, ki se ponaša s to prestižno lovoriko.

Kultura bivanja: Pritzkerjev nagrajenec Arata Isozaki