Le Corbusier oziroma izvirno Charles Edouard Jeanneret je želel zgostiti mestna središča. Porušil bi celo staro jedro Pariza in ga nadomestil s stolpnicami s križnim tlorisom. Sledi tega imamo tudi v Ljubljani, v stolpnicah nasproti Kina Šiška. Te so med drugim prve v nekdanji Jugoslaviji, grajene po japonski protipotresni tehnologiji, da stojijo na valjih. A to je bilo v prvi polovici sedemdesetih, mi pa se moramo vrniti v leto 1923.

V prvi vrsti slikar
Tedaj je izšlo po Vitruviju (stari Rim) najvplivnejše delo v arhitekturni teoriji. Vers une Architecure, kar so večinoma prevajali K novi arhitekturi, čeprav dobesedni prevod temu ne ustreza. Če govorimo o Le Corbusieru, je treba omeniti, da je več časa kot projektiranju namenil slikanju. Razdelil si je čas, dopoldne je slikal, pozneje pa se je ukvarjal z arhitekturo.

V našem prostoru je gotovo vplival na Edvarda Ravnikarja. V zgodovini slovenske arhitekture je zanimivo, da sta si Ljubljano "na pol" razdelila Edvard Ravnikar in Edo Mihevc. Eden je projektiral območje okoli prihodnjega Maximarketa, drugi okoli Metalke in Kozolca. In oba sta nekoliko sledila načelom Le Corbusiera.

Ravna črta kot vodilo
"Ravna črta je velika pridobitev moderne arhitekture, in to dobra. Očistiti moramo svojega duha romantičnih pajčevin." Le Corbusier je na arhitekturo gledal kot na strojno ustvarjanje. Vzor so mu bili avtomobili in letala.

Knjiga K novi arhitekturi je obsegala 12 člankov iz revije L'esprit nouveau, katere soustanovitelj je bil. Knjigo je zaznamovala trditev, "da je sodobni čas – tako kot industrija – zaznamovan z novimi družbenimi in gospodarskimi razmerami ter tehnikami, na katere se mora arhitektura odzivati."

Tistega leta je zasnoval vilo La Roche-Jeanneret, v polovici za starejšega brata, ki je že vključevala klančino, enega od prepoznavnih elementov njegove arhitekture.

Pet točk arhitekture
Ključnih je bilo seveda pet točk arhitekture, podanih tudi v delu Vers une Architecture. Stavbe naj stojijo na pilotih, kar omogoča svobodno oblikovanje tlorisa. Nepotrebne so nosilne stene in tako omejitve gradnje. Fasada naj bo prosta, neomejena s konstrukcijskimi elementi. Horizontalna okna omogočajo boljšo razsvetljenost prostorov. In že tedaj, torej pred sto leti, se je zavzemal za vrtove na strehah.

Seveda smo in moramo biti kritični do Le Corbusiera. Je vendar najprej delal v Društvu za uporabo armiranega betona. In vemo, da to ni ravno do okolja prijazen material. Imel je idealistične predstave – izražene na primer v orjaškem bloku v Marseillu, Unité de Habitation. Načrtovane so bile trgovine v notranjosti in prostori za druženje. A ni bilo uspešno. Ljudje smo očitno manj družabni, kot bi bilo pričakovati.