Peter Krečič Plečnika – na fotografiji detajl ljubljanskega Tromostovja, enega najprepoznavnejših del velikega arhitekta – preučuje že desetletja. Foto: MGML

Pobuda za knjigo je nastala ob Krečičevem predavanju Ljubljana – Mediteransko mesto? Plečnikov poskus, ki je potekalo v arhitekturnem muzeju HAZU oktobra 2017 ob 145. obletnici Plečnikovega rojstva in 60. letnici njegove smrti.

Slovenski umetnostni zgodovinar Krečič velja za največjega poznavalca velikana slovenske in evropske arhitekture Plečnika, so napovedali organizatorji večera iz slovenskega kulturnega društva Slovenski dom v Zagrebu. Poleg Krečiča, ki Plečnika preučuje že desetletja, bosta o knjigi govorila tudi hrvaški akademik, vodja arhitekturnega muzeja Andrija Mutnjaković ter urednik knjige Igor Toš.

Minisimpozij v Splitu ob razstavi

Ob Krečičevem predavanju jeseni 2017 so v arhitektonskem muzeju v Zagrebu odprli tudi razstavo Plečnik na Brionih, ki je potem potovala v Varaždin, Osijek in Karlovec. Na začetku aprila letos so razstavo odprli v Splitu, 31. maja pa bo na ogled še na najbolj znanih istrskih otokih Brionih, ko je načrtovan tudi minisimpozij o Plečniku.

Razstava Plečnik na Brionih razkriva do zdaj neznane izvirne načrte in skice vrtnega kamnitega paviljona, ki je bil naročen kot darilo Zveze slovenskih borcev za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Vključuje tudi vrsto fotografij, vključno z zadnjimi Plečnikovimi portreti iz leta 1956.

Plečnik je paviljon načrtoval v neposredni bližini državne rezidence. Tako je med drugim uresničil tudi mladostno željo, da bi s kamnom gradil v mediteranskem okolju. Gradnja paviljona sodi med zadnja Plečnikova dela, saj se je je lotil kot 83-letnik leta 1955, dve leti pred smrtjo.

Plečnikov paviljon na Brionih je v delu otoka, ki je zaprt za javnost, tako da bo tudi veliki poznavalec Plečnikove arhitekturne zapuščine, profesor Krečič, paviljon prvič obiskal kot udeleženec simpozija konec maja.