V nasprotju z mano je bil Rübezahl prozoren kot gorski kristal in vsak človek je vedel, kakšen je.

"To je ta moja prekleta sentimentalnost," je pogosto trdil, to pa le zato, ker je bil v celoti človek čustev in nikoli ni bil prisiljen do okolice zavzeti varovalne barve. Sama vso čustveno globino v sebi rada zavijem v meglo, da me po tej plati nihče ne more presenetiti, in zato me Rübezahl vidi kot nesentimentalno do skrajnosti. Zakaj, če me vendar nič ne gane, potem vedno hrabro hodim zraven, ostaja v tem primeru odprto vprašanje. (Str. 48)

Odlomek je iz knjige Alme M. Karlin Peš po domačih krajih: Popotni dnevniki 1934–1936, ki je v prevodu Jerneje Jezernik letos izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

V poletnih mesecih na MMC-ju rubriko citat posvečamo tudi mislim iz knjig aktualne domače knjižne produkcije. Nekatera dela, ki jih predstavljamo, so že izšla, nekatere bodo bralci dočakali v prihajajočih mesecih.