Luna Jurančič Šribar (1981), ki je doktorirala iz antropologije, je večji del svoje delovno-ustvarjalne poti delovala v nevladnem sektorju na področju brezdomstva, predvsem v društvu Kralji ulice. Delo med marginaliziranimi ljudmi je vplivalo tudi na njeno literarno ustvarjanje. Pisateljsko pot je začela z objavljanjem kratkih zgodb v literarnih revijah. Njen romaneskni prvenec Starinarnica je izšel leta 2018, leta 2020 pa še zbirka kratkih zgodb Konstrukt, d. b. o., v kateri prek protagonistov daje glas spregledanim in tistim, ki ne ustrezajo predstavam o družbeni normalnosti. Njen prvi mladinski roman Grizolda in Maček je bil leta 2020 nominiran za modro ptico. Leta 2021 je prejela nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in celostno osebnostno držo. Foto: BoBo
Luna Jurančič Šribar (1981), ki je doktorirala iz antropologije, je večji del svoje delovno-ustvarjalne poti delovala v nevladnem sektorju na področju brezdomstva, predvsem v društvu Kralji ulice. Delo med marginaliziranimi ljudmi je vplivalo tudi na njeno literarno ustvarjanje. Pisateljsko pot je začela z objavljanjem kratkih zgodb v literarnih revijah. Njen romaneskni prvenec Starinarnica je izšel leta 2018, leta 2020 pa še zbirka kratkih zgodb Konstrukt, d. b. o., v kateri prek protagonistov daje glas spregledanim in tistim, ki ne ustrezajo predstavam o družbeni normalnosti. Njen prvi mladinski roman Grizolda in Maček je bil leta 2020 nominiran za modro ptico. Leta 2021 je prejela nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in celostno osebnostno držo. Foto: BoBo