Ob obletnici tega velikega upora, sicer enega od petih največjih uporov kmečkega prebivalstva na Slovenskem, je v Kulturnem domu Krško na ogled razstava Upor 1573–2023. Postavitev sodi v celoletni medmuzejski slovensko-hrvaški partnerski projekt Upor - Buna - Revolt 1573–2023, v okviru katerega se razstave in druge prireditve odvijajo tudi v Kostanjevici na Krki, Brežicah in drugje.

Ta veliki upor izpred 450 let je sicer v zgodovinopisju pustil le malo zanesljivih virov, a je v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine. Zaznamovanje 450-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora "bo zato posvečeno predvsem sodobnim perspektivam in reprezentacijam tega pomembnega zgodovinskega dogodka," so sporočili iz Posavskega muzeja.

Razstavo v Kulturnem domu Krško so ob sodelovanju preostalih projektnih partnerjev pripravili s kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac. Veliki slovensko-hrvaški kmečki upor je v tem delu razstave prikazan z izbranimi likovnimi stvaritvami slovenskih in hrvaških umetnikov, ki so nastala v zadnjih dveh stoletjih.

Skozi različna obdobja so likovni umetniki upodabljanje kmečkih uporov prilagajali vsakokratnim družbeno-političnim okoliščinam. "V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil poudarek na osvoboditvi Slovanov in združitvi v državi Jugoslaviji. V SFRJ-u je bil denimo nato poudarek na razrednem boju," je za Televizijo Slovenija povedal kustos razstave Miha Colner iz kostanjeviške Galerije Božidar Jakac.

Drugi del razstave je na ogled v Kostanjevici na Krki. Na ploščadi krškega kulturnega doma, kjer stoji monumentalni kip Matije Gubca kiparja Toneta Kralja, pa se na ulični razstavi predstavljajo pomembnejše javne plastike, izdelane na temo tega velikega upora.

Poleg bitk pri Stubici in na Krškem polju je Matija Gubec v sodobni umetnosti najpogostejši lik, povezan s kmečkimi upori. Ta lik tudi pomembno zaznamuje Krško. "Po njem je poimenovan osrednji trg na Vidmu, na katerem stoji tudi njegov monumentalni spomenik. Na drugi strani reke Save imamo Stadion Matija Gubec, tako da so se Krčani na nek način tudi identificirali s tem likom," je za TV SLO dejala Darja Planinc, direktorica Kulturnega doma Krško.

Upor - Buna - Revolt 1573–2023 je medmuzejski projekt Galerije Božidar Jakac, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja. Partnerske ustanove v svojih okrožjih ob priložnostnih razstavah pripravljajo še strokovna predavanja, pedagoške delavnice, vodstva po krajih kmečkega upora in projekcijo filma Anno domini 1573 Vatroslava Mimice.

Veliki upor je pomembno zaznamoval posavske kraje. Direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović je za TV SLO dejal, da so se "kot umetnostna galerija seveda osredotočili predvsem na likovno umetnost. Organizirale se bodo ekskurzije in podobne dejavnosti skozi vse leto, da bi poskušali predstaviti nekaj, kar sicer prav vsi poznamo v tem prostoru in zaznamuje naša vsakdanja življenja". Po besedah koordinatorice projekta v Kulturnem domu Krško Helene Rožman s projektnimi partnerji pripravljajo še skupno publikacijo, organizirana bodo tudi tematska predavanja in delavnice.

Dokončni poraz v bitki pri Stubici
Po podatkih Posavskega muzeja je do najburnejšega dela velikega slovensko-hrvaškega kmečkega upora prišlo prve dni februarja 1573. Prvi oboroženi spopad v Posavju se je zgodil 3. februarja, ko je več kot 2500 kmetov pod vodstvom uporniškega poveljnika Ilije Gregorića napadlo Brežice.

Na slovenski strani sta se nato odvili še bitki na Krškem polju in Kunšperškem polju. Kmečka vojska je bila nato dokončno poražena 9. februarja v bitki pri Stubici.