Razstava, ki je na ogled v kleti mestne hiše v Kranju, pripoveduje o tem, da arheološka izkopavanja prinašajo tudi nevarnosti. Navsezadnje je bilo območje Slovenije v 20. stoletju prizorišče številnih vojaških spopadov.

"Verjetnost, da naletimo na eksplozivno odkritje, je velika," sporočajo iz Gorenjskega muzeja in pojasnijo, da neeksplodirana ubojna sredstva, kot so topovske granate, minometne mine, letalske bombe, protipehotne mine in na tisoče drobnih nabojev, še vedno ležijo na območjih nekdanjih bojišč.

Z razstavo želijo pokazati, da se pri arheoloških raziskavah prej ali slej naleti na tovrstne ostaline, kar odpira resna etična vprašanja o varnosti delovne ekipe in o legitimnosti takšnih tveganj za dosego znanstvenih spoznanj. Leta 2014 je letalska bomba iz druge svetovne vojne v Nemčiji ubila voznika bagra in poškodovala več ljudi.

"Ali arheologija lahko poči, je torej zelo upravičeno vprašanje, ki kliče k večplastnemu razmišljanju," poudarjajo v muzeju. Treba je pretehtati varnost arheoloških izkopavanj, pri čemer velja, da se ob primernih varnostnih ukrepih in prisotnosti usposobljenega strokovnjaka za rokovanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi tveganja močno zmanjšajo.

Posebne izzive pa prinaša tudi vse bolj priljubljeno ljubiteljsko raziskovanje z detektorji kovin. Arheološke raziskave in preiskovanje z detektorji kovin lahko podobno kot vsa druga zemeljska dela privedejo do odkritja eksplozivnih teles, ki ob neprevidnem ali neveščem rokovanju usodno ranijo ali celo ubijejo.

Ljubiteljsko raziskovanje lahko privede do uničenja najdišč
Ljubiteljsko raziskovanje z detektorji kovin brez poznavanja in spoštovanja zakonodaje prinaša tudi nevarnost uničenja arheoloških najdb, včasih tudi celotnih najdišč, ko, kot opozarjajo v muzeju, namišljeni iskalci zakladov brskajo po zavarovanih arheoloških najdiščih in uničujejo dragocene in edinstvene dokaze o življenju preteklih rodov.

Zato je slovenski republiški zavod za varstvo spomenikov začel izobraževanja in sodelovanje z vsemi, ki jih veseli iskanje z detektorji za kovine in ki bi radi tudi sami prispevali k skupni skrbi za varovanje slovenske kulturne dediščine.

Včasih do uničenja najdišč ne privede želja po odkrivanju arheoloških zakladov, temveč predvsem pohlep po odkritju dediščinskih predmetov in lahek zaslužek z njihovo preprodajo, opozarjajo v muzeju.

Samo ohranjene in dostopne najdbe nam lahko pripovedujejo zgodbe o preteklosti
V muzeju ob tem poudarjajo, da so najdbe največkrat dragocenost samo takrat, ko so ustrezno konzervirane in razstavljene ter na ta način pripovedujejo zgodbe o naši skupni preteklosti. "Iztrgane iz najdišča, skrite in neredko celo pozabljene ali propadajoče v predalih in omarah pa obmolknejo za vedno, za ceno prgišča nevrednih novčičev."