Akropola, ki nosi status Unescovega spomenika svetovne dediščine, je najbolj obiskano arheološko najdišče v Grčiji: samo v letu 2018 so tja romali več kot trije milijoni obiskovalcev. Že od začetka 19. stoletja, ko je Grčija razglasila samostojnost in za svoje glavno mesto izbrala Atene, na Akropoli redno potekajo arheološka izkopavanja in restavratorski posegi; v preteklosti je bil tako dostop do templja že velikokrat okrnjen.

Cilj najnovejše obnove je izboljšati dostop in usmerjanje trum obiskovalcev, za nameček pa je treba tudi "sanirati zmotne posege iz preteklosti", kot so zapisali na grškem ministrstvu za kulturo. A nasprotniki načrta opozarjajo, da je novi načrt "v nasprotju z mednarodno priznanimi in uveljavljenimi principi konzervacije in varovanja antikvitet" in "nakazuje izjemno nevarno pot za naprej".

Načrt za obnovo je v februarju soglasno potrdil osrednji arheološki svet, predložil pa ga je restavrator Manolis Korres, predsednik Odbora za vzdrževanje spomenikov Akropole (ESMA). Ministrstvo za kulturo je na podlagi te potrditve za jesen napovedalo izvedbo obsežne znanstvene študije.

Jedro obnove je prenova dostopa do Akropole, vključno z velikim marmornatim stopniščem iz 1. stoletja n. št., ponovno vzpostavitvijo dostopa z južne strani in odstranitvijo prejšnjih obnovitvenih posegov, ki so bili po presoji ESMA-ja nepravilni. Nasprotniki tega projekta v odprtem pismu opozarjajo, da bodo posegi "dramatično spremenili obliko Akropole" in povzročili uporabne in spomeniškovarstvene zagate.

Najbolj skrb vzbujajoče se zdi vprašanje, kaj pomeni "popraviti videz" arheološkega najdišča. Kritiki opozarjajo, da načrtovani projekt predvideva rekonstrukcijo, ki nima nobene podlage v zgodovini. Zanima jih, zakaj je ministrstvo kot "pravilen dostop" potrdilo prav dostop z zahodne strani Akropole, ki obstaja šele od 5. stoletja n. št.

Obnovitvena dela so obenem tudi "zaobšla zakonite okvire in standarde", češ da osrednji arheološki svet praviloma potrjuje popolnoma izdelane načrte, ne pa ohlapnih zasnov in predlogov, kot se je zgodilo v tem primeru.

Pod pretvezo urejanja boljšega dostopa za invalide v resnici sledili drugim ciljem?
Številnih kritik so bila deležna tudi restavratorska dela v letu 2020, ko so pot na Akropolo razširili, utrdili z betonom in dodali večje dvigalo za dostop invalidov. Decembra so bile zaradi močnega deževja nato poplave, kar je bilo po besedah kritikov "logična posledica" novega tlakovanja. Po mnenju kritikov je bil edini pravi cilj del "omogočiti dostop še večjemu številu poletnih turistov", češ da dostop za invalide ne deluje nič bolje kot prej, pri delih pa je bila poškodovana arhitekturna struktura samega spomenika.

Odbor za vzdrževanje spomenikov Akropole je v izjavi za javnost zavrnil očitke iz odprtega pisma in poudaril, da je novo tlakovanje "zlahka odstranljivo", novi posegi pa bodo spomeniku vrnili "izvirno antično obliko iz prvega stoletja", kar potrjuje "izčrpna arheološko-arhitekturna dokumentacija". "Najstarejših sledov ne bomo zakrivali, pač pa bodo vidni in dostopni".

Arhitekt Tasos Tanoulas je v pogovoru za The Art Newspaper sicer izrazil dvom o trditvi, da bi bilo dosedanje tlakovanje res tako lahko kar odstraniti.