Sidri, ki so ju potegnili z morskega dna ob nekdanji španski naselbini Villa Rica v jugovzghodni zvezni državi Veracruz, sta precej dobro ohranjeni – in podobni tistim, ki so jih izdelovali v Španiji v 16. stoletju.

Sidri, ki so ju našli doslej, sta ležali na globini med 10 in 15 metri, pokopani pod globoko plastjo usedlin. Foto: Reuters
Sidri, ki so ju našli doslej, sta ležali na globini med 10 in 15 metri, pokopani pod globoko plastjo usedlin. Foto: Reuters

Strokovnjaki z mehiškega Narodnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) so optimistični: verjamejo, da so na dobri poti, da najdejo še več artefaktov iz časa evropskega osvajanja Mehike. Že lani so namreč našli podobno sidro iz 15. stoletja.

Trenutno imajo na zemljevidih označenih še 15 drugih mest, kjer bi lahko našli potopljena sidra – to bi jim pomagalo določiti mesta, kjer so potonile galeje iz Cortesove flote, torej lokacije, kjer bi se dalo najti tudi lesene ostanke ladijskih trupov.

Znana je namreč zgodba o tem, kako je ukazal Cortés svoje ladje po pristanku zažgati, da bi tako svoji majhni vojski pustolovcev preprečil dezerterstvo in jo prisilil k poti v notranjost celine.

"Osvajanje Mehike je bilo prelomen mejnik v zgodovini človeštva in te razbitine, če jih bomo našli, bodo simbol kulturnega trka, ki je pripeljal do vsega, kar danes imenujemo Zahod," je v izjavo za javnost zapisal arheolog Frederick Hanselmann.

Ko so sidri dokumentirali, so ju vrnili na prejšnjo lokacijo, ker se bosta med sedimenti na morskem dnu najbolje ohranili. Foto: Reuters
Ko so sidri dokumentirali, so ju vrnili na prejšnjo lokacijo, ker se bosta med sedimenti na morskem dnu najbolje ohranili. Foto: Reuters

Arheologi so artefakte po morskem dnu iskali z magnetometri – sidri, ki so ju našli doslej, sta ležali na globini med 10 in 15 metri, pokopani pod globoko plastjo usedlin. Večje od njiju je dolgo 4 metre in široko 1,6 metra.

Spomin na špansko osvajanje Mehike obujamo tudi zato, ker je Mehika letos praznovala 500. obletnico Cortésovega pristanka na svojih obalah. Samo dve leti pozneje je španska vojska, čeprav je bila številčno v manjšini, zavzela in do tal porušila azteško prestolnico Tenochtitlan. Na njenih ruševinah je pozneje zrasla prestolnica Ciudad de Mexico.

"Odkritje" ali zločin?
V začetku tega leta je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, ki je tudi avtor več zgodovinskih knjig, javno pozval španskega kralja Filipa VI. in papeža Frančiška, naj se mehiškim staroselcem opravičita za smrt in uničenje, ki so ju na ameriško celino prinesli konkvistadorji.

Televizija TV Azteca je začela prejšnji mesec predvajati nadaljevanko Hernan. Napovedana je tudi miniserija Cortés, pri kateri bo kot izvršni producent sodeloval Steven Spielberg, naslovnega junaka pa bo igral Javier Bardem.