Via Appia je bila več kot 500 kilometrov dolga tlakovana cesta, ki jo je leta 312 pred našim štetjem začel graditi rimski državnik Apij Klavdij Slepi. Cesta, ki jo je pesnik Statij opisal kot "kraljico dolgih cest", je povezovala Rim z Brindisijem v Apuliji na jugovzhodu Italije.
Pri lociranju natančnega poteka ceste povzroča strokovnjakom največ težav prav prvi, najzgodnejši odsek ceste, pravi arheolog Riccardo Santangeli Valenzani. "Kar vidimo danes, je rezultat izkopavanj, ki so se začela julija in katerih glavni cilj je bil poiskati namige o lokaciji prvega odseka Apijeve ceste," je dejal.

Iskanje začetne točke ceste, ki naj bi ležala približno osem metrov pod zemljo, je doslej oteževala tudi podtalnica. V višje ležečih zemeljskih plasteh pa so odkrili arheološke ostaline iz različnih obdobij, med drugim marmorni doprsni kip iz 2. stoletja in zgodnji papeški kvadratni novec, skovan med letoma 690 in 730. Naleteli so tudi na odlomke stekla in keramike, mozaik in koščke amfore.

Trenutno pri plasteh poznega antičnega Rima
Izkopavanja območja so doslej prinesla še ostanke stanovanjske ali poslovne strukture iz časa cesarja Hadrijana, ki je umrl leta 138. Po besedah arheologa Daniela Manacorda so izkopavanja trenutno dosegla točko poznega antičnega Rima.

Gradnja Apijeve ceste je zahtevala izjemno inženirsko delo, od izravnave terena, gradnje jarkov in kanalov ter tlakovanja ceste z gramozom in težkimi kamni, pa vse do gradnje poštnih uradov in gostiln za tisoče vojakov in trgovcev, ki so po njej potovali proti jugu. Na nekaterih odsekih ceste so še vedno ohranjeni masivni kamniti tlakovci. Tudi sicer sta cesta in območje ob njej prava arheološka zakladnica. Ob njej so bile denimo starodavne katakombe, grobnica hčerke konzula Cecilije Metelle iz prvega stoletja pred našim štetjem, cerkve ter razpadajoči nagrobniki rimskih družin.

Od starih spomenikov do sodobne arhitekture
Apijeva cesta z rimskimi svetišči in grobnicami, ki stojijo ob njej, ni le pripovedovalka o Rimskem imperiju, ampak je tudi pomembna priča življenja v srednjem veku. Ob njej stojijo tudi sodobne arhitekture, kot so razkošne vile bogatih in slavnih Italijanov. Tam je, na primer, živela pred nedavnim umrla filmska legenda Gina Lollobrigida.

Prizadevanja za vpis na Unescov seznam
V Italiji si prizadevajo, da bi eno najzgodnejših in strateško najpomembnejših cest antičnega Rima vpisali na Unescov seznam kulturne dediščine. Italija, ki je kandidaturo Unescu predstavila na začetku meseca, ima sicer na seznamu vpisanih že 58 spomenikov. Med njimi so zgodovinska mestna jedra Rima, Firenc in Benetk, pa tudi arheološka območja, kot so ostanki antičnih rimskih mest Pompeji in Herkulaneum.