Etiopska cerkev veleva, da smejo tabote videti in z njimi rokovati samo njeni duhovniki. Tudi v britanskem muzeju gre pravzaprav za "nevidni del" zbirke – relikvij ne sme, niti na fotografijah, če te sploh obstajajo, videti nihče izmed obiskovalcev ali osebja muzeja.

British Museum hrani enajst tabotov – in javno ne razkriva, kje ali kako so spravljeni. Neuradno velja, da so pospravljeni v zapečateni sobi v kletnem skladišču; vanjo ne sme stopiti niti Lissant Bolton, ki je v muzeju odgovoren za vse afriške artefakte. The Art Newspaper poroča, da je vsak tabot menda posamično zavit v blago in položen na vijoličast žamet. Devet od teh artefaktov je narejenih iz lesa, dva iz kamna, v vse pa je najverjetneje vgraviran križ. Izdelani so bili z namenom posvetitve cerkve, v kateri je bil potem posamični tabot shranjen; na njem je po navadi tudi ime svetnika, po katerem ima cerkev ime.

Vojni plen
Ti predmeti so v britansko last prišli med bitko v Maqdali leta 1868; vojaki so jih zasegli po samomoru vladarja Tewodrosa.

Marca letos je British Museum obiskala etiopska delegacija z ministrico za kulturo Hirut Kassaw na čelu. Na prijateljskem sestanku z direktorjem institucije Hartwigom Fischerjem so odposlanci vložili formalen zahtevek za vrnitev vseh enajstih tabotov in drugih artefaktov, zaseženih pri Maqdali.

Ne rečejo "vrnitev", ampak "izposoja"
Muzej po britanskem zakonu predmetov ne more izločiti iz svoje zbirke, lahko pa se dogovori za "dolgoročno izposojo", ki bi se – v idealnih okoliščinah – izkazala za trajno rešitev. Tudi če bi bil dogovor sklenjen, tabotov verjetno na koncu ne bi dobil muzej v Adis Abebi, pač pa Etiopska ortodoksna cerkev, ki bi odločala o tem, kje bi jih bilo primerno hraniti.

Sorodna novica Francija v Afriko vrača umetnine, naropane v kolonialističnih časih

Zgodba je zanimiva tudi zato, ker bi se lahko zapletlo pri protokolu. Navada je, da vsak predmet pred izposojo natančno preučijo in popišejo muzejski konservatorji, ki nato postopek ponavljajo periodično ali pa vsaj ob vrnitvi. Muzej bi moral praviloma tudi vnaprej odobriti varnostne in temperaturne razmere, v katerih bo artefakt shranjen. V dotičnem primeru bodo morali najbrž zaupati Etiopski ortodoksni cerkvi, da bo primerno poskrbela za svoje relikvije.

Če bo dogovor za dolgoročno izposojo sklenjen, bi bil to lahko korak v pravo smer po dogodkih leta 1868. Nekdanji direktor British Museuma David Wilson je leta 2002 zapisal, da je bilo "sodelovanje pri kazenski odpravi v Abesinijo [Etiopijo] eno izmed najtemnejših poglavij v zgodovini muzeja".