Duncan Grant in Vanessa Bell sta bila pač moderna umetnika, ki sta se gibala v boemskih krogih bloomsburyjevcev – vaščani malega Berwicka pa niso bili navdušeni nad idejo, da bi odločala o poslikavi njihove cerkve. Projekt je zeleno luč dobil šele po zaslišanju pred sodnikom leta 1941. A upodobitve idiličnega podeželja in verskih motivov, ki so takrat nastale, še danes veljajo za tako unikatno cerkveno okrasitev, da si jo prihajajo ogledovat turisti z vsega sveta.

Novo naročilo za dela v cerkvi je zdaj dobil Julian Bell, vnuk pokojne Vanesse Bell – in mnogi so spet razburjeni. Tokrat jaboko spora niso poslikave, ampak to, da načrt obnove predvideva umik viktorijanskih cerkvenih klopi in talnih ploščic. V pod bodo namreč vgradili talno gretje, ki naj bi poslikave obvarovalo pred vlago.

Cerkev lahko svobodno posega v spomenike kulturne dediščine
Nasprotniki obnove se bojijo uničenja kulturne dediščine; ob tem navajajo člen zakona, ki dovoljuje preureditev cerkva v javne prostore z bolj fleksibilnimi vsebinami. Angleški zakon namreč omogoča Cerkvi, da se izogne zapletenemu procesu pridobivanja dovoljenj, ki je v veljavi za vsak (drug) poseg v spomenike kulturne dediščine.

Umetnostni zgodovinar Simon Watney, ki je poznal Duncana Granta in o njem tudi napisal monografijo, sicer pravi, da načeloma ni nasprotnik primernih posodobitev, da pa bi v tem primeru poseg pomenil uničenje dediščine. "Berwick ima to srečo, da so cerkvene klopi še vedno odraz lokalne obrti. Možje, ki so te klopi naredili, so s svojimi družinami na njih tudi sedeli."

Spet drugi verjamejo, da bo obnova za cerkev pozitivna. "Mislim, da bi se Vanessa in Duncan strinjala s trenutnim načrtom za spremembe," je prepričan Julian Bell. Njegovo novo oltarno poslikavo bodo v cerkvi odkrili v aprilu, če bodo z epidemijo povezane razmere to dopuščale. "Zavedala bi se, da se tudi cerkve preoblikujejo in razvijajo skozi leta."

Končno odločitev o tem, ali bodo cerkev obnavljali, bodo cerkvene oblasti sprejele v naslednjih mesecih.