Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Delovanje mednarodnega raziskovalnega centra in muzeja se je sicer upočasnilo, vendar deluje naprej z raziskavami o sovjetskih in zavezniških vojnih ujetnikih," pravi direktor MRC-ja Janez Ujčič. "Manj bo razstav in konferenc. V tem letu dajemo večji poudarek zavezniškim vojnim ujetnikom, med drugim poskušamo ugotoviti, kje je pokopanih 120 palestinskih borcev iz Grčije," dodaja. "Ne ukvarjamo se z aktualno politiko, ampak z zgodovinsko resnico."

Muzej, ki so ga s finančno podporo Rusije postavili v objektu nekdanjega nemškega nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D, je bil že prej odprt le za napovedane dogodke in skupine.

Ne ukvarjamo se z aktualno politiko, ampak z zgodovinsko resnico.

Janez Ujčič

Prejšnji teden so v počastitev zmage in 77. obletnice osvoboditve Maribora izpod nacizma pripravili manjšo dokumentarno razstavo za ožjo strokovno javnost, pri pripravi katere so se oprli na najnovejšo najdbo dokumentov glede taboriščnih poveljnikov. Hkrati so pred spominsko obeležje položili vence. Dogodka se je udeležil ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov.

V sklopu sankcij zoper Rusijo zaradi vojaškega napada na Ukrajino je slovenska vlada 1. aprila prekinila memorandum o podpori MRC-ja Maribor, ki sta ga podpisali vladi Slovenije in Rusije februarja 2018. Po besedah Ujčiča to ne spreminja ničesar, saj slovenska država doslej ni finančno prispevala k temu projektu.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Memorandum je s slovenske strani enostransko prekinjen, ruska stran pa tega ne priznava in za njo velja do leta 2028 podpisani akt iz leta 2018. To v ničemer ne ogroža raziskovanja dejstev o zgodovinski resnici druge svetovne vojne in o nacističnem taborišču Stalag XVIII D," pravi.

21 znanstvenih konferenc "brez ideoloških navlak"
Delovanje zavoda po njegovih navedbah financira rusko ministrstvo za kulturo in nekaj sponzorjev. "Mednarodni raziskovalni center je od leta 2018 pripravil 21 mednarodnih znanstvenih konferenc brez ideoloških navlak in osem razstav, kar je po mnenju domačih in tujih strokovnjakov velik dosežek," je poudaril direktor.

Vendar pa gre v primeru Stalaga izključno za žrtve druge svetovne vojne, ki si zaslužijo primerno zgodovinsko in muzeološko obdelavo. Med žrtvami je bilo tudi veliko Ukrajincev, ki so kot vojni ujetniki doživeli mučno usodo in jih ne smemo pozabiti.

Aleksandra Berberih Slana

Rusija nakazuje denar enkrat letno, in sicer konec leta, kar pomeni, da za letos še niso prejeli sredstev.

Žrtve druge svetovne vojne si zaslužijo primerno zgodovinsko obdelavo
Konec lanskega leta je MRC Maribor sklenil dolgoročno sodelovanje z Muzejem narodne osvoboditve Maribor, prvenstveno na znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem področju. "Trenutno delovanje MRC-ja miruje, enako velja za naše sodelovanje. Vendar pa gre v primeru Stalaga izključno za žrtve druge svetovne vojne, ki si zaslužijo primerno zgodovinsko in muzeološko obdelavo. Med žrtvami je bilo tudi veliko Ukrajincev, ki so kot vojni ujetniki doživeli mučno usodo in jih ne smemo pozabiti," je povedala direktorica tega muzeja Aleksandra Berberih Slana.

Stavbi nekdanjega nacističnega taborišča iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII., Foto: BoBo
Stavbi nekdanjega nacističnega taborišča iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII., Foto: BoBo

MRC Maribor je vsebinsko začel delovati leta 2017 v prostorih opuščenega skladišča v mariborski mestni četrti Melje, ki je bilo med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam umrla.

Na širšem območju omenjenega nacističnega taborišča so bili zajeti tudi vojaki nekdanje Kraljevine Jugoslavije, Grčije, Francije, Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije.