Omenjeno odkritje je prva pomembna demonstracija izjemne nove tehnike, ki raziskovalcem omogoča preučevanje ostankov genetskega materiala DNK-ja v jamskih sedimentih. Najdba ognjišča, fosilov ali kamnitega jamskega orodja sploh ni več potrebna, saj lahko znanstveniki majhne delčke DNK-ja poiščejo kar v prahu, ki se je čez tisočletja nabiral v jami, in tako razkrijejo starodavne skrivnosti neandertalcev, ki so živeli v njej, je poročal britanski Guardian.

Možnost uporabe jamskih sedimentov za analizo DNK-ja prebivalcev jame je v znanstvenem smislu ekvivalentno "pobiranju zlatega prahu iz zraka," kot se je izrazil eden od raziskovalcev. Naše razumevanje, kako so živeli naši predniki v jamah, bi se ob kopici zbranih novih podatkov lahko popolnoma transformiralo, so prepričani.

"Potencial te tehnologije je fantastičen," je povedal profesor Chris Stringer iz prirodoslovnega muzeja v Londonu. "Ne potrebujemo več kamnitega orodja ali fosilizirane kosti, da bi ugotovili, ali so starodavni ljudje živeli ali delali v jami. Vse, kar potrebujemo, je njihov DNK, ki so ga za seboj pustili v svojih jamskih domovanjih. Implikacij za raziskovanje v nešteto možnih smeri ne manjka," je še dodal.

Denisovanci in t. i. hobiti

Tarče prihodnjih DNK-analiz jamskega prahu bodo med drugim vključevale študije denisovancev, skrivnostne vrste zgodnjih ljudi iz vzhodne Azije, ki so živeli pred več deset tisoč leti. S preučevanjem sedimentov v jamah Indije, Kitajske in drugih delov Azije bi znanstveniki lahko odkrili, kako razširjeni so bili na svojem vrhuncu.

Tehnika bi prav tako lahko raziskovalcem pomagala odkriti tančico skrivnosti, ki prekriva majhnega človečnjaka Homo floresiensisa, ki se ga je prijel vzdevek 'hobit'. Živeli so pred več kot 50.000 leti na območju Indonezije.

Kdaj je moderni človek zapustil Afriko?

Znanstvenikom bi tehnika analize jamskega prahu med drugim lahko pomagala tudi bolj natančno določiti časovnico eksodusa modernih ljudi (homo sapiens) iz Afrike in njihov prihod v Evropo, Azijo in naprej po celotnem planetu. Trenutno prevladujoča hipoteza pravi, da je anatomsko moderni človek Afriko zapustil pred 50.000 do 70.000 leti, nato pa se počasi razširil po praktično celotnem planetu Zemlja.

Študije tako denisovancev kot t. i. hobitov ali pa migracij modernega človeka imajo velike težave s fizičnimi dokazi s terena, kar bi lahko elegantno rešila tehnika DNK-analize jamskega prahu, ki so jo pred štirimi leti razvili znanstveniki na nemškem inštitutu Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo. Uporabnost tehnike so dokazali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science leta 2017, v kateri so nazorno prikazali, da lahko neandertalčevo DNK ločijo od ostalih ostankov genetskega materiala v jamskem sedimentu.

Neandertalci jame Galeria de las Estatuas

Ekipa je nato novo tehnologijo uporabila za študijo genetske identitete neandertalcev, ki so živeli v jami Galeria de las Estatuas v severni Španiji (v prevodu Galerija kipov). Rezultate študije so prav tako objavili v reviji Science.

"Galeria de las Estatuas je dobro preučena jama, za katero imamo jasne dokaze, da so v njej pred več 10.000 leti živeli neandertalci," je povedal vodja raziskave z inštituta Maxa Plancka Benjamin Vernot. "Mislimo, da svojih mrtvih tu niso pokopavali, so pa v jami razkosavali meso ujetih živali in med tem so se kdaj tudi urezali ter krvaveli na jamska tla. Njihovi dojenčki pa so v jami kakali in lulali ter tako za sabo pustili svoj DNK," je navedel.

Ključno pri omenjeni jami je, da je bila temeljito preučena s strani paleontologov in arheologov, tako da je vsaka plast v jami natančno datirana. "To pomeni, da lahko katerikoli vzorec DNK-ja, ki ga najdemo v jami, natančno datiramo," je dejal Vernot. In prav to dejstvo je vodilo do nepričakovanega odkritja. Ekipa raziskovalcev je namreč ugotovila, da je pred približno 100.000 leti populacijo, ki je v jami živela tisoč let, popolnoma zamenjala nova skupina popolnoma tujih neandertalcev.

"Kot bi Evropejce zamenjal z Azijci"

"Kot bi moderne Evropejce popolnoma zamenjal z Vzhodnimi Azijci," je primerjal Vernot in dodal, da sicer za zdaj še ni jasno, ali je bila zamenjava v jami nasilne narave, ali pa je šlo za relativno počasen proces, v katerem je originalna skupina neandertalcev enostavno izginila. Po besedah vodilnega raziskovalca Vernota je treba vzeti v ozir tudi, da se je v tem času zemljina klima izjemno ohladila.

"Lahko da prva skupina neandertalcev ni zmogla tolerirati hudega mraza in so pomrli oz. se odločili oditi drugam. Pozneje, ko se je podnebje spet izboljšalo, pa se je v prazno jamo naselila nova populacija neandertalcev, ki je imela drugačen genetski podpis," je špekuliral.

Moč genetske analize jamskega prahu je velika, je poudaril Stringer iz britanskega prirodoslovnega muzeja. "Sestavljanje sistematične t. i. velike slike o tem, kako so se starodavne populacije ljudi, kot so neandertalci, gibale, je bilo doslej s pomočjo drobcev kosti in nekaj ostanki kamnitih orodij izjemno težko. Študija DNK-ja, ki so ga pustili za sabo v jamah, pa nam daje popolnoma nov vpogled v našo prazgodovino," je sklenil.