Stavba je sicer najtemeljitejšo obnovo doživela v 18. stoletju, ko je dobila baročni pridih. Sicer pa je bil dvorec obdan s parkom, na robu dvorišča pa so stale alegorične figure štirih letnih časov. Med vojno je bila notranjščina močno prizadeta. Foto: Občina Šmarje pri Jelšah/Matic Javornik/Blaž Lah
Stavba je sicer najtemeljitejšo obnovo doživela v 18. stoletju, ko je dobila baročni pridih. Sicer pa je bil dvorec obdan s parkom, na robu dvorišča pa so stale alegorične figure štirih letnih časov. Med vojno je bila notranjščina močno prizadeta. Foto: Občina Šmarje pri Jelšah/Matic Javornik/Blaž Lah

V sklopu prve faze obnove bo izvedena statična stabilizacija objekta, zamenjano bo ostrešje, v pritličju dvorca bosta urejeni dve sobani.

Naložbo bo za dober milijon evrov sofinanciralo ministrstvo za kulturo, šmarska občina pa bo prispevala 274.500 evrov, je zapisano na spletnih straneh Občine Šmarje pri Jelšah.

Podjetje Kograd Igem je bilo izbrano v postopku javnega naročanja. Pogodbo sta župan Matija Čakš in direktor podjetja Branko Poberžnik podpisala v začetku prejšnjega tedna, pripravljalna dela pa so stekla v sredo. Nadzor nad izvedbo del bo opravilo podjetje Uniprojekt s Polzele.

Hkrati z obnovitvenimi deli bodo še predhodne arheološke raziskave parkovnih površin dvorca ter restavriranje orientalske sobe in vhodne veže dvorca. Arheološke raziskave bo v začetku avgusta izvedel Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Dela bodo stala 12.000 evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 8000 evrov. Restavratorska dela bosta izvedla Franci Zorko s Pečice in konservatorka-restavratorka Saša Snoj. Dinamika teh del bo odvisna od drugih obnovitvenih del, končana bodo prihodnje leto. Stala bodo 100.000 evrov, od tega bo polovico prispevalo resorno ministrstvo.

Leta 1424 se je dvorec prvič posredno omenil kot Erlach, leta 1480 pa se v urbarijih gospostev Lemberg pojavi ime Jelsche – Jelše. Vendar pa je dvorec v zapisih prvič zanesljivo omenjen šele leta 1666, ko je Žiga Gaisruck dobil v zakup dvorec Jelše. Foto: Občina Šmarje pri Jelšah/Matic Javornik/Blaž Lah
Leta 1424 se je dvorec prvič posredno omenil kot Erlach, leta 1480 pa se v urbarijih gospostev Lemberg pojavi ime Jelsche – Jelše. Vendar pa je dvorec v zapisih prvič zanesljivo omenjen šele leta 1666, ko je Žiga Gaisruck dobil v zakup dvorec Jelše. Foto: Občina Šmarje pri Jelšah/Matic Javornik/Blaž Lah

Nekoč ugleden objekt prodan za ceno stanovanja
Občina Šmarje pri Jelšah je marca lani uradno postala 100-odstotna lastnica dvorca Jelšingrad, s čimer so se končali dolgoletni in zapleteni postopki ureditve lastništva tega nekoč uglednega objekta. Kot je takrat povedal šmarski župan Matija Čakš, je občina za nakup dvorca odštela 356.000 evrov.

Orientalsko orožje in živalske mumije
Kot je razbrati iz zgodovinskih zapisov, je bil dvorec Jelšingrad razkošno opremljen. Konec 20. let preteklega stoletja ga je obiskal priznani slovenski umetnostni zgodovinar Franc Stele, ki je popisal tudi večino notranjega inventarja. Med drugim je opozoril na orožarno z zbirko orientalskega orožja, živalske mumije in druge egiptovske starine ter na figuralne rezbarije primitivnih plemen.

Stele je med umetniškimi slikami na stenah dvorca opozoril na 13 baročnih portretov nekdanjih lastnikov gradu iz rodbine Gaisruck, žanrsko sliko iz 17. stoletja in krajini Eduarda Böhma (1830–1890). Zapise umetnostnega zgodovinarja dopolnjuje fotografska dokumentacija lokalnega fotografa Slavka Ciglenečkega.