Rezultati, objavljeni v torkovi izdaji revije Antiquity, osvetljujejo vidike rimske arhitekture in urbanističnega načrtovanja, o katerih je bilo doslej le malo znano. Namesto izkopavanj so strokovnjaki z univerz v Cambridgeu in Gentu v Belgiji pri raziskovanju uporabili satelitsko navigacijo in georadarje, ki prodrejo v tla. Tako so ustvarili napredne 3D-slike nekdaj izgubljenega mesta.

To je bilo prvič, da so uporabili tehnologijo georadarjev za izdelavo zemljevida celotnega mesta, je pojasnil eden izmed raziskovalcev, profesor Martin Millett. Dodal je, da jim radar omogoča videti stvari na različnih globinah, hkrati pa podaja "fantastično visokoločljivo sliko tistega, kar je pod površjem".

Tradicionalna izkopavanja in 2D-tehnike risanja zemljevidov, kot je magnetometrija, dajo veliko namigov, kako so bila videti rimska mesta, a ne omogočajo pogleda s ptičje perspektive.

Več kot samo satelit Rima
Mesto Falerii Novi blizu Rima je zakopano že okoli 13 stoletij. Zaseda območje, veliko približno četrt kvadratnega kilometra. Znanstveniki predvidevajo, da je bilo mesto ustanovljeno leta 241 pred našim štetjem in je bilo naseljeno do zgodnjega srednjega veka, do okoli leta 700.

Slike v 3D, ki so jih pridobili znanstveniki, prikazujejo templje, stavbe javne uprave in kompleks za kopanje, prav tako pa tudi ostebričen prehod, za katerega predvidevajo, da je bil javni spomenik. Mesto je veliko manjše od bližnjega Rima, a je po besedah raziskovalcev ureditev Falerii Novi vseeno "bolj zapletena, kot po navadi pričakujemo za manjše mesto".

Izdelovanje zemljevida z georadarjem je razkrilo tudi zapleten sistem vodovodnih cevi, ki se ne razlikujejo veliko od sistemov v sodobnih mestih. "Opazno je, da je obstajal sistem oskrbe z vodo, ki je moral biti zgrajen zelo zgodaj v razvoju mesta," je dejal Millett.

Kaj vse lahko razberemo s ptičje perspektive?
Tehnologija georadarjev bi lahko znanstvenikom pomagala začrtati druga starodavna mesta, brez izkopavanj polj ali posegov v urbane strukture, zgrajene nad njimi. "Mesta so bila ključnega pomena za delovanje rimskega cesarstva, a lahko število mest, ki jih popolnoma razumemo, naštejemo na prste ene roke," je dejal Millett. Povedal je, da bi lahko to novo tehniko uporabili za pregledovanje večjih najdišč, kot so turški Milet, grški Nikopolis ali libijska Kirena.

Medtem znanstveniki proučujejo začrtane slike mesta Falerii Novi, da bi se o njem več naučili. Postopek lahko zaradi obsega zbranih podatkov traja še mesece.