S to spremembo je povezano marsikaj, tudi podnebne spremembe, zaradi katerih je dediščina sama velikokrat ogrožena, obenem pa lahko k boju proti tem spremembam tudi pomembno prispeva.

Svetovna nevladna organizacija Icomos – Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, ustanovljena leta 1965 pod pokroviteljstvom Unesca, je za mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij določila 18. april. Dan posvečajo predvsem informiranju in ozaveščanju javnosti o aktualnih temah, povezanih s kulturno dediščino.

O dediščini tudi na posvetu v Ljubljani
Temo Dediščina se spreminja obravnavali v več kot sto državah, kjer delujejo člani organizacije Icomos, tudi v Sloveniji. Slovenski nacionalni odbor Icomos je prejšnji teden pripravil posvet v Ljubljani, na katerem so opozorili predvsem na pomembno vlogo obnove in prilagojene ponovne rabe grajene dediščine, s katero lahko pomembno zmanjšujemo število novogradenj in tako neposredno prispevamo k zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Predstavili so problematiko predvidene rušitve opuščenega objekta separacije premoga Klasirnica v Velenju, ki je pomemben spomenik industrijske dediščine druge polovice 20. stoletja.

Problematika posegov na Krasu
Osrednjo pozornost so namenili problematiki načrtovanih sanacijskih posegov po požaru na Krasu julija 2022. V mesecih po požaru se je namreč izkazalo, da so lahko za kulturno dediščino oziroma za kulturno krajino Krasa še bolj kot sam požar usodni enostransko načrtovani posegi za sanacijo pogorelih (gozdnih) površin ter značilnostim kraškega prostora neprilagojena protipožarna preventiva.

Skladno s slovensko zakonodajo, vezano na odpravo posledic naravnih nesreč na gozdnih območjih, so bili sanacijski ukrepi določeni skoraj izključno z upoštevanjem potreb in interesov ene, to je gozdarske stroke. Načrtovani ukrepi so bili formalizirani v načrtu sanacije gozdov po lanskem požaru na Krasu, ki je bil februarja letos tudi potrjen, kljub številnim pripombam, ki so jih ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslale različne organizacije in posamezniki. Poslalo jih je tudi Združenje Icomos Slovenija, navajajo v sporočilu za javnost.

Ker bi izvedba ukrepov, kot so načrtovani v omenjenem načrtu sanacije, pomenila obsežno in nepopravljivo degradacijo kraške kulturne krajine in nadaljnje slabšanje stanja najpomembnejših kraških habitatov, Icomos Slovenija poziva k vzpostavitvi medresorskega sodelovanja in celostnega pristopa k sanaciji.

Udeleženci so ob koncu posveta sklenili, da predlagajo uvrstitev separacije premoga Klasirnica v Velenju in kulturne krajine Krasa na seznam ogrožene dediščine Icomos Slovenija.