In tako so zdravilišča med sabo kar tekmovala, katero bo imel lepšo, bolj povedno in privlačno razglednico. Rimske Toplice, ki so bile eno najbolj priljubljenih zdravilišč Avstro-Ogrske monarhije, niso v tem prav nič zaostajale. Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej Laško sta v Rimskih termah na prostem pripravila razstavo Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah.

Ena izmed razglednic z motivom Rimskih Toplic. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje

Največji razcvet pod družino Ulich
Postavitev prinaša 49 razglednic, ki prikazujejo to zdravilišče v 90. letih 19. stoletja in 70. letih 20. stoletja, pri čemer večji del razstavljenih razglednic izvira s konca 19. in začetka 20. stoletja. Takrat so bili zdraviliški kompleksi v lasti družine Ulich, ki je poskrbela za največji razcvet zdravilišča.

Manjši del razglednic pa izvira iz obdobja po drugi svetovni vojni, ko je zdravilišče upravljala jugoslovanska vojska. Nekatere nosijo pisno sporočilo naslovniku in so opremljene z datumom pošiljanja ter so tako lahko natančno časovno opredeljene, večina pa je brez podatkov.

Zdravilišče skozi čas
Že v času rimskega cesarstva je na območju današnjih Rimskih Toplic obstajalo manjše kopališče, kamor so občasno prihajali premožnejši prebivalci nekdanje Celeie. To potrjujejo tudi štirje votivni kamni z napisi v zahvalo Valetudini, boginji zdravja, ki so jih našli v letih med 1769 in 1845. Velike spremembe v zgodovini toplic so se zgodile leta 1840, ko jih je kupil tržaški trgovec Gustav Adolf Ulich. Zdravilišče je spremenil v sodobno letovišče in mu nadel tržno usmerjeno ime Rimske Toplice - do tedaj so se namreč imenovale Laške Toplice. Zdravilišče je bilo vse do konca druge svetovne vojne v lasti družine Ulich.

Najbolj zaželeni motivi
Zofijin dvor, kopališka cerkev, paviljon za orkester, kopališki salon in terapevtski prostori so zrasli pod družino Ulich, in to so objekti, ki so večinoma upodobljeni na digitaliziranih starih razglednicah. Med motivi je tudi zdraviliški park, v katerem so pomembni gostje v zahvalo za ozdravitev zasadili različna eksotična drevesa, od orjaške sekvoje, kanadske čuge, japonske hibe do kalifornijske cedre.

Med prvo svetovno vojno so ruski ujetniki v bližini zdravilišča zgradili sprehajalno pot, imenovano Ruska steza. Foto: Rimske terme

Zdravilišče je leta 1931 pridobilo termalno kopališče na prostem, po drugi svetovni vojni pa je bilo zdravilišče Rimske Toplice zaprtega tipa, namenjeno izključno oficirjem Jugoslovanske ljudske armade in njihovim sorodnikom. Tudi iz tega obdobja je ohranjenih nekaj razglednic, ki so danes del digitalne zbirke laškega muzeja.

Razstava, ki jo v Rimskih termah odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do konca avgusta.