V muzeju so razstavo Ko zapoje kovina: Tisočletja metalurgije na Slovenskem pripravili tudi v sklopu praznovanj 100-letnice Univerze v Ljubljani z namenom, da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije na Slovenskem, ki sega več kot pet tisočletij v preteklost.

S številnimi predmeti se je na drugi notranjeavstrijski industrijsko-obrtni razstavi predstavila tudi Železolivarna Dvor pri Žužemberku. Del predmetov so po koncu razstave podarili Deželnemu muzeju za Kranjsko, med njimi je bil tudi kipec savojskega cestnega prodajalca podganjega strupa in lovca na glodalce. Kipec je bil ulit po modelu železolivarne v Berlinu. Predmet so lahko uporabljali kot obešalnik za nakit, imel pa je tudi umetniško vrednost. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
S številnimi predmeti se je na drugi notranjeavstrijski industrijsko-obrtni razstavi predstavila tudi Železolivarna Dvor pri Žužemberku. Del predmetov so po koncu razstave podarili Deželnemu muzeju za Kranjsko, med njimi je bil tudi kipec savojskega cestnega prodajalca podganjega strupa in lovca na glodalce. Kipec je bil ulit po modelu železolivarne v Berlinu. Predmet so lahko uporabljali kot obešalnik za nakit, imel pa je tudi umetniško vrednost. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Razstavo Ko zapoje kovina: Tisočletja metalurgije na Slovenskem v Narodnem muzeju Slovenije odpirajo drevi ob 18. uri, na ogled pa bo do 3. maja 2020.

Zamisel za postavitev v muzejskem atriju se je porodila ob jubileju univerze na pobudo Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), kjer letos zaznamujejo tudi 100. obletnico fakultete in 80-letnico oddelka za metalurgijo. Celovito ter strokovno in estetsko domišljeno razstavo sta zasnovala Tomaž Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije in Peter Fajfar z Oddelka za materiale in metalurgijo NTF-ja.

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino, korenine tega izročila pa segajo več kot pet tisočletij v preteklost. Obiskovalci razstave se bodo lahko sprehodili skozi čas vse do sodobnosti, ko metalurgija predstavlja pomembno dejavnost pri nas, kar dokazuje njen delež v državnem proračunu, pa tudi mednarodno prepoznavni izdelki domače industrije ter prelomne tehnične inovacije in raziskovalni dosežki.

Zbirka kovine v sklopu stalne razstave zgodovinskih in umetnostnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Foto: Narodni muzej Slovenije/Uroš Acman
Zbirka kovine v sklopu stalne razstave zgodovinskih in umetnostnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Foto: Narodni muzej Slovenije/Uroš Acman

Peter Fajfar je dejal, da je cilj razstave promocija metalurgije kot ene najprodornejših in uspešnejših gospodarskih panog ter hkrati promocija študijskih programov s področja metalurgije in inženirskih materialov. Se pa metalurgije drži precej negativen sloves, predvsem pri okoljevarstvenikih. Fajfar je dejal, da je ta sloves neupravičen, saj je metalurgija danes tudi ekološko ozaveščena panoga. "Danes je to ena najprodornejših industrijskih panog in sledi konceptu krožnega gospodarjenja – prav vse odpadke pri proizvodnji je mogoče reciklirati za ponovno uporabo. Prizadevamo si tudi za večjo prepoznavnost poklica metalurga, ki sodi med najbolj perspektivne poklice prihodnosti," je dodal Fajfar.

Po naročilu cesarice Marije Terezije so leta 1756 standardizirali merske enote v deželah avstrijske monarhije. Komplete vzorčnih mer so poslali v vse deželne prestolnice, kjer so ostale v uporabi do uvedbe decimalnega merskega sistema leta 1871. Prototipe mer za klaftro, vatel, dunajski mernik, osmino in četrtino dunajskega mernika, bokal, polič, maseljc, kvadrantal in dunajski stot so tedaj predali Deželnemu muzeju za Kranjsko. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Po naročilu cesarice Marije Terezije so leta 1756 standardizirali merske enote v deželah avstrijske monarhije. Komplete vzorčnih mer so poslali v vse deželne prestolnice, kjer so ostale v uporabi do uvedbe decimalnega merskega sistema leta 1871. Prototipe mer za klaftro, vatel, dunajski mernik, osmino in četrtino dunajskega mernika, bokal, polič, maseljc, kvadrantal in dunajski stot so tedaj predali Deželnemu muzeju za Kranjsko. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Tomaž Lazar je spomnil, da se bliža tudi 200. obletnica Narodnega muzeja Slovenije, ki je neposredni naslednik Deželnega muzeja. Med prednostnimi nalogami tega muzeja je bilo sistematično delo na področju tehnike in naravoslovja, a se je z leti to raziskovalno področje začelo umikati v ozadje. Stroka se je zanimala za muzejsko zbirko kovine, ne pa za gradivo tehniške dediščine. Zdaj pa ga bodo lahko obsežneje predstavili. "Prav kovinski izdelki so bili ključno vezivo med nami: muzealci sami o tehnoloških vidikih muzejskih eksponatov ne zmoremo povedati čisto vsega in nujno je, da pri delu sodelujemo s strokovnjaki, ki imajo tudi primerno opremo, laboratorije idr. Tako nam uspe odstreti še kakšno tančico več," je še dejal Lazar.

Na razstavi bo med drugim predstavljeno, kako so že v 4. tisočletju pr. n. št. koliščarji na Ljubljanskem barju osvojili spretnost ulivanja bakra, situlska umetnost v železni dobi ter fužinarstvo in pridobivanje živega srebra v Idriji. Na ogled bodo tudi novejši dosežki, ko metalurgija sega tudi na področje vesoljskih tehnologij.

Železarna Štore, prva polovica 20. stoletja. Foto: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje/Josip Pelikan
Železarna Štore, prva polovica 20. stoletja. Foto: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje/Josip Pelikan
Naslovnica znanstvene monografije, ki je izšla ob razstavi. Za oblikovanje je poskrbela Polonca Strman, fotografija na naslovnici je delo Jake Ivanca. Foto: Narodni muzej Slovenije
Naslovnica znanstvene monografije, ki je izšla ob razstavi. Za oblikovanje je poskrbela Polonca Strman, fotografija na naslovnici je delo Jake Ivanca. Foto: Narodni muzej Slovenije

Jožef Medved, prav tako z oddelka za materiale in metalurgijo NTF-ja, je povedal nekaj besed o strategiji razvoja metalurgije v Sloveniji do leta 2025 in ob tem poudaril, da je ta dejavnost bogato razpredena po Sloveniji in skupaj s kovinsko-predelovalno industrijo v Sloveniji zaposluje 70.000 delavcev ali skoraj deset odstotkov vse delovne sile v Sloveniji. Spomnil je, da od leta 2014 deluje tudi Strateški svet za metalurgijo.

Lazar je dodal, da razstavo spremlja obsežna dvojezična razstavna monografija, katere namen je predstaviti celovito sintezo trenutnega vedenja o metalurgiji v slovenskem prostoru od prazgodovine do danes.

Drevi ob 17. uri, torej eno uro pred odprtjem razstave, bo Miro Dovč predstavil glasbeno napravo mehanski sekvencer, ki jo je izdelal za glasbeno-gledališko predstavo Tesla. Med spremljevalnimi dogodki razstave bosta še karierni dan podjetij metalurške in kovinsko predelovalne stroke ter delavnica pridobivanja železa in rude po starodobnem postopku.

Ko zapoje kovina: Tisočletja metalurgije na Slovenskem