Prostor je dolg deset metrov, širok tri metre, strop pa je na najvišji točki visok dva metra in pol. Foto: AP
Prostor je dolg deset metrov, širok tri metre, strop pa je na najvišji točki visok dva metra in pol. Foto: AP

Skrivno sobo, ki meri samo desetkrat tri metre, so strokovnjaki odkrili leta 1975 po golem naključju. Iskali so namreč kakšen dodaten izhod iz kapele Medičejcev, ki bi olajšal pretok vse večjega števila turistov. Takratni direktor muzeja Paolo Dal Poggetto je ob odkritju izjavil, da "trdno verjame", da so skice na steni Michelangelove. Ta trditev je sprožila burno strokovno razpravo, okrog katere še vedno ni popolnega soglasja.

Nekateri umetnostni zgodovinarji pravijo, da na skicah prepoznajo noge Giuliana de Medicija. Foto: AP
Nekateri umetnostni zgodovinarji pravijo, da na skicah prepoznajo noge Giuliana de Medicija. Foto: AP

"Največji strokovnjaki za Michelangelov opus so to lahkotno pripisovanje avtorstva pred petdesetimi leti ovrgli," je opozorila zdajšnja direktorica muzeja, Paola D’Agostino. "Drugi so prišli do manj kategoričnih sklepov – to pomeni, da so mislili, da je nekatere skice morda naslikal Michelangelo, druge pa njegovi učenci. Debata torej še vedno poteka."

Sobico so do leta 1955 uporabljali za shranjevanje premoga, potem pa so jo zapečatili in za več desetletij pozabili, kaj se za njo sploh skriva. Loputa v tleh je bila namreč zastavljena s pohištvom. Skice same so pozneje odkrili pod dvema plastema ometa.

Zatočišče pred jeznim papežem?
Dal Poggetto je imel teorijo, da je Michelangelo mali prostor uporabljal kot "skrivališče pred jezo papeža Klemna VII.", ker je umetnik podprl kratkoživo republiko (1527–30), ki je zrušila in iz mesta pregnala Medičejce. V času te svoje neprostovoljne klavzure naj bi tudi ustvaril študije za načrtovane projekte. Odpuščanje Medičejcev si je Michelangelo priboril nekje med koncem junija in koncem oktobra 1530, ko se je spet vrnil k svojim prejšnjim dolžnostim v Firencah.

Nekateri umetnostni zgodovinarji pravijo, da na skicah prepoznajo noge Giuliana de Medicija, ki je upodobljen v neposredni bližini vhoda v skrivno sobo.

Vhod v skrivno sobo je v današnjem Muzeju kapel Medičejcev; v njej so dolga leta hrranili premog. Foto: AP
Vhod v skrivno sobo je v današnjem Muzeju kapel Medičejcev; v njej so dolga leta hrranili premog. Foto: AP

Stroge omejitve za obiskovalce
Zadnjih petdeset let vstop v sobico za javnost ni bil dovoljen. To se s 15. novembrom spreminja, a z omejitvami: število obiskovalcev bo zelo omejeno, prav tako pa se bodo obiski dogajali v intervalih. Vsakič ko bodo skice izpostavljene LED-lučem, jih bodo potem za daljši čas potopili v temo, da bi jih tako obvarovali.

Vsak teden si bo prostor – samo po predhodni rezervaciji – lahko ogledalo do sto ljudi, ki bodo lahko v družbi umetnin preživeli največ 15 minut. Poskusno obdobje bo trajalo do 24. marca prihodnjega leta, ko bodo strokovnjaki pregledali meritve vlažnosti in temperature v tem obdobju. Prevelika nihanja v teh parametrih bi namreč prav tako lahko škodovala umetninam.