Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica. Foto: RIC Bela krajina
Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica. Foto: RIC Bela krajina

Gre za stavbo in muzejsko zbirko na območju nekdanjega rudnika, ki predstavlja zgodovino Kanižarice in tamkajšnjega edinega belokranjskega rudnika, so sporočili z Občine Črnomelj. Na območju nekdanjega rudnika lignita Kanižarica na obrobju Črnomlja je sicer zadnja leta zrasla črnomaljska Poslovna cona Tris Kanižarica, pred tem pa je bila Kanižarica rudarsko naselje.

Muzej v Kanižarici prikazuje zgodovino premogovništva v Beli krajini – od skromnih začetkov sredi 19. stoletja, do razvoja v 30. letih minulega stoletja in nato nastanka modernega rudnika po drugi svetovni vojni.

Na območju Kanižarice so premog odkrili leta 1838, njegovo izkoriščanje pa je postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v bližnjem Gradacu odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt. Zamenjal je več lastnikov, po drugi svetovni pa obratoval s starimi tehnikami. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko so izkopali 143.000 ton premoga.

Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko je pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega lignita začela upadati. Zadnjih 20.000 ton tega premoga so izkopali leta 1996.

Na posnetku so Janez Weiss iz RIC-a Bela krajina, župan Črnomlja Andrej Kavšek, direktorica RIC-a Bela krajina Barbara Papež Lavrič in Klaudija Jaketič iz RIC-a Bela krajina. Foto: Občina Črnomelj
Na posnetku so Janez Weiss iz RIC-a Bela krajina, župan Črnomlja Andrej Kavšek, direktorica RIC-a Bela krajina Barbara Papež Lavrič in Klaudija Jaketič iz RIC-a Bela krajina. Foto: Občina Črnomelj

Osrednja muzejska razstava obiskovalcem predstavi geološko preteklost in zgodovino premogovnika Kanižarica, ki je deloval med letoma 1857 in 1997. Pri čemer prikazuje tudi tehnološki postopek rudarjenja. Posebnost tega prikaza tehnične dediščine Bele krajine pa kot najbolj viden simbol premogovnika predstavlja prenovljeni rudniški izvozni stolp. Na ogled je tudi umetni rudniški rov, kjer je mogoče videti tudi samega Perkmandeljca.

Prenova rudniškega stolpa je terjala poseg v nepremično tehnično dediščino, zato so prenovitvena dela izvedli s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

V okviru del so zamenjali odslužene in načete kovinske dele, vse lesene dele strešne konstrukcije in izvoznega stolpa. Jekleno konstrukcijo so speskali, zaščitili s protikorozijskim premazom in prebarvali. Črnomaljska občina je za prenovo stolpa odštela nekaj manj kot 90.000 evrov.

Kot so še sporočili z občine, bo črnomaljski Razvojno informacijski center (RIC) Bela krajina poskrbel za nadaljnji razvoj muzeja oziroma za prenovo in posodobitev njegove stalne razstave.