Fragment stropne upodobitve Amorja s puščico kaže na znan mit oziroma zgodbo o Amorju in Psihi. Foto: ZVKDS

Pravzaprav ne gre le za pomembnejšo najdbo zadnjih let, ampak eno pomembnejših arheoloških odkritij na slovenskih tleh sploh, izjemnost pa v resnici presega naše meje. Primerov monumentalnega slikarstva rimskega cesarstva se je namreč v Evropi ohranilo izredno malo (če naštejemo Avenches na zahodu Švice, Narbonne v Franciji, Pompeje, Stabije, Herkulanej in pa nekaj primerov v Rimu, smo našteli tako rekoč vse znane primere). Zato prinaša najdba v Celju pomembno dopolnitev poznavanju rimske slikarske dediščine.

Arheološki zaklad v Celju: antične freske, kakršnih se je v Evropi ohranila le peščica

Pomen najdbe so prepoznali tudi na ministrstvu za kulturo, ki je kompleks rimske vile priznalo kot najdbo izjemnega pomena in zagotovilo izdatna sredstva za konserviranje in restavriranje dragocenih fresk in zidov. Tako želijo omogočiti, da se odkrivanje neštetih dragocenih zgodb nadaljuje, so sporočili z ministrstva.

Živobarvne poslikave ene od najdenih rimskih mestnih vil datirajo v 1. stoletje, točneje v zadnji dve desetletji stoletja, kar pomeni, da so jih mojstri neznane celjske delavnice naslikali kmalu za izbruhom Vezuva, ki je s pepelom pod seboj pokril, s tem pa za poznejše čase ohranil poslikave Pompejev, Herkulaneja in Stabij.

Po končanem restavriranju bodo najdbe predstavljene javnosti, vendar točnega datuma odprtja še ne morejo določiti, saj ima prednost ustrezna zaščita in obnova fresk. Foto: Nande Korpnik, Korpnik produkcija, d.o.o.
Slovesno ob koncu prenove Muzejskega trga v Celju
Ob zaključku prenove Muzejskega trga v Celju v torek, 23. aprila, pripravljajo posebno slovesnost. V okviru obnovitvenih del, ki so vredna nekaj več kot 1,5 milijona evrov, je občina zgradila nov podzemni objekt za zaščito arheoloških ostalin na Muzejskem trgu in ga z dvema podzemnima hodnikoma povezala s kletjo Stare grofije Pokrajinskega muzeja Celje. Celovita obnova Muzejskega trga in dela trga Na okopih je skupaj z arheološkimi raziskavami stala nekaj več kot milijon evrov, izgradnja podzemnega objekta s hodnikoma in arheološkimi raziskavami pa nekaj več kot pol milijona evrov. Sredstva je celjska občina zagotovila v občinskem proračunu.

Primerljivo s poslikavami razkošnih cesarskih rezidenc
Po oceni strokovnjakov so in situ ohranjeni fragmenti fresk po kakovosti priprave površine ter kakovosti poslikave enaki znamenitim poslikavam pod Vezuvom, pa tudi tistim v Rimu. Tudi naslikani motivi in kompozicija poslikave kažejo, da so morali mojstri delavnice, ki je v 1. stoletju delovala v Celeji, dobro poznati enake predloge kot vrhunske delavnice v Italiji. Kot pojasnjuje Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje, primerjav ne najdemo samo v razkošnih domovanjih meščanov v Pompejih, kot sta Casa del Menandro in Casa dell'Ara Massima, temveč tudi na stenah megalomanskih in izredno bogatih cesarskih rezidenc, kot je Villa Poppaea.

Najdišče na Muzejskem trgu je presenetilo s številnimi odlomki poslikanega in obokanega stropa. Med številnimi rastlinskimi in figuralnimi motivi izstopajo trije glavni pripovedni prizori, ki se navezujejo na zgodbe izredno bogate grško-rimske mitologije. Motiviko so slikarski mojstri črpali iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, ki so bile tudi v Pompejih pomemben navdih poslikav. Poročali smo že o dveh prepoznavnih motivih, in sicer menadi s satirom ter tisti z nimfo Siringo (Syrinx) in Panom, ki pripoveduje zgodbo o nastanku Panove piščali. Strokovnjaki niso še povsem prepričani o tem, koga predstavljata figuri na kvadrigi, lahko pa bi šlo za prizor ugrabitve Perzefone.

Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi in situ. Foto: Pokrajinski muzej Celje

Zgodba o Amorju in Psihi
Med opaznejšimi upodobitvami je tudi Amor, ki je upodobljen kot otrok s krili ter z lokom in puščico v levici, v prsih pa mu ravno tako tiči puščica. Prizor še ni v celoti razstavljen in umeščen v kompozicijo, bi pa lahko nakazoval na znani mit o Amorju in Psihi, se pravi zgodbo o večni ljubezni, trpljenju in končni nagradi.

Motivika je na neki način klasična, na neki način pa tudi izstopa. Tradicionalne so podobe ptic, rastlinja in mask. Foto: Pokrajinski muzej Celje

Takih primerov pri nas do zdaj nismo poznali
Glavni in osrednji prizori s stenske poslikave so zaradi izredne fragmentiranosti odlomkov ter tudi njihove izredne količine še vedno nepoznani, pri raziskavah pa je bilo odkritih več kot 55.000 odlomkov fresk, ki so trenutno shranjeni v več kot 1.400 zabojih. Poleg običajne geometrične kompozicije, členjene z arhitekturnimi motivi, je tu polno miniaturnih rastlinskih in figuralnih detajlov. Tu so arhitekturne panorame, fantastični elementi in naslikane pokrajine, poslikava pa po značilnostih spada v t. i. tretji in četrti pompejanski slog rimskega stenskega slikarstva, ki pri nas do zdaj ni bil poznan. Restavriranje stropa je prevzela ekipa Restavratorskega centra ZVKDS.

Najdbe niso le pomembna dopolnitev k ohranjeni slikarski dediščini rimskega časa, ampak pripovedujejo tudi o visokem bivalnem standardu v rimski Celeji. Vzdrževanje tako razkošno opremljenih vil je seveda zahtevalo redno vzdrževanje in obnavljanje, kar ni bilo poceni.

Našli tudi ostanke uprave poslopja Celjskih
Antična vila je le ena od najdb, na katere so naleteli med arheološkimi raziskavami, ki so ob obnovi potekala na Muzejskem trgu med letoma 2016 in 2018. Našli so še ostanke srednjeveškega upravno-gospodarskega poslopja Celjskih, dele petih rimskih stanovanjskih hiš, del manjših javnih term, ki so delovale v času med 3. in 5. stoletjem, in del rimske ulice, potekajoče v smeri sever-jug, pod katero je bil odlično ohranjen kanalizacijski kanal.

Zagoneten prizor z dvema figurama na kvadrigi. Sicer pa prepoznane podobe na stropu kažejo, da je šlo za upodobitev zgodb iz Ovidovih Metamorfoz. Epska pesnitev rimskega pesnika, v kateri je na začetku 1. stoletja v nekaj več kot 12.000 verzih opisal tiste zgodbe antične mitologije, ki pripovedujejo o transformaciji. Foto: ZVKDS