Britansko arheološko najdišče Stonehenge je staro več kot 4500 let. Foto: EPA
Britansko arheološko najdišče Stonehenge je staro več kot 4500 let. Foto: EPA

Obroč jaškov sestavlja dva kilometra širok krog neolitskih jaškov – teh je več kot 20, premer posameznega jaška je več kot deset metrov, globina pa meri pet metrov. Kot so sporočili z univerze St. Andrews, strokovnjaki domnevajo, da so bili globoki jaški neke vrste ločnica za sveto območje s spomenikom Woodhenge, izdelanim iz lesenih stebrov. Oboje leži le nekaj kilometrov stran od znamenitih kamnitih krogov Stonehengea.

Na podlagi razporeditve arheologi sklepajo, da so zgodnji naseljenci Velike Britanije uporabljali sistem štetja za sledenje koraka na velike razdalje.

"Večdisciplinarnost, v kateri smo uporabili daljinsko zaznavanje in previdno vzorčenje, nam daje vpogled v preteklost, ki kaže na veliko bolj zapleteno družbo, kot smo si jo lahko predstavljali," je ob predstavitvi najdbe povedal Richard Bates z univerze St. Andrews. Arheologi prav tako verjamejo, da je bil glavni, 30 metrov široki krog pri Stonehengeu zgrajen za versko, politično ali drugo obredno uporabo.

Večina spomenikov iz časa gradnje Stonehengea je poravnana s kraji vzhajanja in zahajanja sonca v zimskem solsticiju. Foto: EPA
Večina spomenikov iz časa gradnje Stonehengea je poravnana s kraji vzhajanja in zahajanja sonca v zimskem solsticiju. Foto: EPA

Poleg univerze St. Andrewsa so v raziskavi sodelovali še strokovnjaki z univerz iz Birminghama, Warwicka, Glasgowa in Walesa Trinity Saint David.

Pretekli konec tedna so v Stonehenegu zaznamovali poletni solsticij s spletnim dogodkom. Tradicionalno prireditev, na katero običajno druidi vodijo na tisoče ljudi, so letos premaknili na splet, da bi v skladu z britanskimi pravili socianega distanciranja preprečili širjenje koronavirusa.