Novci so izdelani iz čistega zlata, skupaj pa tehtajo 845 gramov. Na zlatnike sta naletela med izkopavanji v kraju Javne, točnejše lokacije pa izraelski urad za antikvitete (IAA), neodvisni organ izraelske vlade za nadzor nad arheološkimi izkopavanji in hranjenjem najdb, ni želel razkriti.

Po navedbah urada so novci zelo dobro ohranjeni. Kot bi jih zakopali včeraj in ne konec 9. stoletja, v času, ko se je vse od Perzije na vzhodu do Severne Afrike na zahodu razprostiral abasidski kalifat.

"Čudovito je bilo. Kopal sem in v zemlji nenadoma zagledal nekaj, kar je bilo podobno zelo tankemu listju," izkušnjo opisuje Oz Cohen. "Ko sem bolje pogledal, sem spoznal, da gre za zlatnike. Zares je bilo vznemirljivo najti tako poseben in star zaklad."

Po besedah vodij izkopavanj Liat Nadav-Ziv in Elieja Hadada je tisti, ki je zakopal kovance, pričakoval, da jih bo lahko znova odkopal. Najdba pa bi lahko dokazovala na mednarodno trgovanje tamkajšnjih prebivalcev.

"Najdbe tolikšne količine kovancev so izjemno redke. Med izkopavanji skoraj nikoli ne naletimo nanje, saj so bili izredno dragoceni in so jih pogosto pretopili ter iz generacije v generacijo na novo uporabljali," sta zapisala v izjavi. "Kovanci iz pravega zlata, ki na zraku ne oksidira, so v odličnem stanju, kot bi jih zakopali včeraj," dodajata in pojasnita, da bi lahko najdba nakazovala, da je tamkajšnje prebivalstvo trgovalo z oddaljenimi kraji.

Takšna količina denarja je bila v 9. stoletju pravo bogastvo, pravi strokovnjak za numizmatiko na uradu Robert Kool. S takšno vsoto bi si lahko kupili luksuzno bivališče v eni najboljših sosesk v Fustatu, tedanji prestolnici Egipta.

Zaklad vsebuje tako polne dinarje kot kakšnih 270 manjših novcev, delcev zlatnikov, ki so jih uporabljali kot neke vrste drobiž. Eden teh je po Koolovih besedah izjemno redek in ga med izkopavanji v Izraelu še niso našli. Gre za fragment solida bizantinskega cesarja Teofila (829–842), ki so ga skovali v Konstantinoplu. Da je bil med islamskimi zlatniki tudi takšen iz Bizanca, dokazuje vezi med cesarstvom in kalifatom, pravi. Po Koolovih besedah bo najdba pomembno prispevala k poznavanju abasidskega obdobja v Izraelu. "Upamo, da nam bo analiza najdbe povedala več o obdobju, ki ga še vedno precej slabo poznamo."