Zlat kovanec, ki so ga prodali na dražbi v Londonu in z zneskom postavili rekord za najdražje prodani novec doslej, je nastal dve leti po atentatu. Leta 42 pr. n. št. je bil eden od kovancev, s katerim so zaznamovali obletnico dogodka. Skovali so jih seveda veliko več in skoraj sto jih tudi poznamo, vendar gre večinoma za srebrnike, le trije primeri pa so se ohranili v zlatu. Eden od teh je v trenutno v Britanskem muzeju, kamor ga je posodil zasebni zbiralec, drugi v zbirki Deutsche Bundesbank, piše Art Daily.

Še preden se je pravkar prodani kovanec zares pojavil na londonski dražbi, so med poznavalci in zbiralci krožile govorice o obstoju tretjega zlatega primerka. Ameriški in britanski strokovnjaki numizmatičnega združenja s Floride, ki so potrdili avtentičnost kovanca, so bili po besedah predsednika združenja Marka Salzberga zato izjemno vznemirjeni, ko se je dragoceni zgodovinski drobec znašel na njihovi mizi.

Kot pravi Salzberg, je zlatnik velik približno toliko kot ameriški kovanec za pet centov ali pa britanski za pet penijev, "vendar pa je kot zgodovinski zaklad vreden veliko več, kot je njegova vrednost v zlatu".

Dosežena cena je precej presegla prvotne ocene dražiteljev, ki so se gibale nekje do pol milijona evrov. Vrsta strokovnjakov je nekaj takšnega predvidela že prej, da se bo za enega najpomembnejših kovancev iz obdobja antike številka dvignila v višave.

Salzberg ni presenečen, da je kovanec iz t. i. serije Marčevih id, postavil svetovni rekord.

Navsezadnje to ni le predmet velike zgodovinske vrednosti, ampak je tudi sama izdelava prvovrstna. "To je izjemno redek in mojstrski umetniški izdelek, ki je še po 2000 letih v brezhibnem stanju. Veliko nas je verjelo, da se bo prodal za več milijonov, in se tudi je."

Na sprednji strani kovanca je podoba najslavnejšega Cezarjevega atentatorja Marka Junija Bruta, na drugi dve bodali in besedi EID MAR, kar je okrajšava za Marčeve ide. Po rimskem koledarju je to 15. dan v marcu, ko je zarota proti Cezarju doživela vrhunec z atentatom.

Imena novega lastnika dražbena hiša Roma Numismatics ni želela razkriti, po njenih navedbah pa naj bi bil dolga leta v zasebni zbirki v Evropi.