Sliko sta prevzela Mendlova dediča, njegov zet Franz Reiner Wolfgang Joachim Kleinertz in vnukinja Maria de Las Mercedes Estrada. Foto: EPA

Sliko, ki je bila v lasti zloglasne Gurlittove zbirke, so zdaj vrnili Mendlovim dedičem.
Gre za portret sedeče ženske francoskega slikarja Thomasa Coutura, ki je bil vključen v predstavitve Gurlittove zbirke po Nemčiji in Švici, zdaj pa so jo v Berlinu vrnili dedičem Mendla, ki so ga leta 1944 v Parizu usmrtili nacisti.

Sliko je v Muzeju Martin Gropius Bau v Berlinu dedičem izročila nemška ministrica za kulturo Monika Grütters, poroča portal Art Daily. Ob vrnitvi so bili navzoči še predstavniki francoskega veleposlaništva in Kunstmuseuma v Bernu, ki je nasledil zbirko po smrti Corneliusa Gurlitta leta 2014.

Portret sedeče mladenke (Portrait de jeune femme assise) je naslikal francoski slikar Thomas Couture (1815–1879), ki je bil med drugim učitelj Édouarda Maneta. Foto: EPA

Glavni dokaz: luknjica v platnu
Da je bila slika zaplenjena Mendlu, so pred dvema letoma strokovnjaki potrdili na podlagi majhne luknje v platnu, ki se je izkazala za ključni dokaz pri potrjevanju provenience. Luknjico v platnu, točneje tik ob vratu portretiranke, je omenila Mandelova partnerica, ko je po koncu druge svetovne vojne prijavila ukradeno delo.

Sliko je dedičema izročila nemška ministrica za kulturo Monika Grütters. Foto: EPA

Potovanje Gurlittove zbirke
Delo so dedičem izročili po zaprtju zadnje od razstav, na katerih so predstavljali okoli 450 umetniških del iz Gurlittove zbirke, med drugim nekaterih najvidnejših mojstrov zgodovine umetnosti, kot so Monet, Gauguin, Renoir in Picasso. Izbor del iz zbirke so predstavili v Bernu, Bonnu in Berlinu.

Ministrica za kulturo je vrnitev Couturove slike označila za "ganljiv sklep razstav Gurlittovega zaklada", pri tem pa poudarila zavzetost Berlina pri raziskovanju provenience. "Družini Georgesa Mandla se moramo zahvaliti, da smo lahko delo vključili v vse tri razstave," je še dejala Monika Gruetters in dodala, da so na ta način obenem javnost seznanili z usodo tega judovskega politika, ki so ga preganjali, zaprli in usmrtili nacisti.

Ko so leta 2012 nemški policisti zaradi suma utaje davkov vstopili v stanovanje Corneliusa Gurlitta, jih je presenetilo 1.500 umetniških del. Cornelius je umetnine podedoval po svojem očetu, Hildebrandu Gurlittu, pred drugo svetovno vojno uglednem preprodajalcu umetnosti. Ta je ob prihodu nacistov na oblast zaradi deloma judovskega rodu izgubil dve odgovorni funkciji, ker pa so bili njegovo znanje in zveze za režim preveč dragoceni, je pozneje dobil celo dovoljenje ministra Göbbelsa, da je v zameno za gotovino v državni blagajni tujcem prodajal zaplenjeno "degenerirano" umetnost. Takšni preprodajalci so prodaje opravljali tudi na domačih tleh in dobiček pospravili v lasten žep.

Nacisti so sliko zaplenili francoskemu Judu, vodji odporniškega gibanja Georgesu Mandlu, kar je po koncu vojne pristojnim prijavila njegova partnerica. Foto: EPA

Iskanje prvotnih lastnikov
Novica o odkritju umetniškega zaklada je leta 2012 zaokrožila po svetu in med drugim odprla razprave o tem, kako se je povojna Nemčija spopadla z vprašanjem v nacizmu zaplenjene umetnosti. Po smrti Corneliusa Gurlitta je zbirko v hrambo prevzel bernski muzej, približno 500 del pa je ostalo v Nemčiji, da bi posebna komisija preverila njihov izvor. Preverjanje provenience poteka razmeroma počasi, zato tudi še ni znano, koliko del v zbirki je bilo ukradenih.

Couturova slika je peta iz zbirke, ki je bila vrnjena dedičem, in šesta, ki so jo brez dvoma zaplenili nacisti.