Zračni posnetek, Otok pri Dobravi – nekdanji Gutenwerd. Opuščeno srednjeveško naselje Gutenwerd s cerkvijo sv. Nikolaja. Foto: Andrej Gaspari
Zračni posnetek, Otok pri Dobravi – nekdanji Gutenwerd. Opuščeno srednjeveško naselje Gutenwerd s cerkvijo sv. Nikolaja. Foto: Andrej Gaspari

Del njegovega zapisa se v prevodu bere: "Vaši milosti pišemo in vam sporočamo žalostno vest, da se je število naših ubogih ljudi v naših gospostvih Klevevž in Škofja Loka na Kranjskem prepolovilo … in imamo zaradi tega velik izpad dohodka, tovorništva in trgovanja. … Vaši milosti sporočamo, kar je vaši milosti morda že prišlo na uho, da so Turki preteklo poletje popolnoma uničili in opustošili gospostvo Klevevž, v bliskovitem naskoku osvojili celoten trg Gutenwerd in vse, ki so bili v njem – ceni se, da je bilo okoli tri tisoč ljudi – pobili, požgali in odpeljali v žalostno sužnost. Zato gotovo nismo edini, ki zamujamo s plačilom, saj se moramo braniti proti Turkom na vse mogoče načine, a kot krščanski škof obžalujemo in nam je žal, da ne moremo ustreči vaši milosti."

Izvirno pismo, datirano z dne 3. novembra 1473, hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, kmalu pa bo slabo leto dni na ogled v Narodnem muzeju Slovenije – tam namreč pripravljajo razstavo o srednjeveškem Gutenwerdu z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd.

Omembe Gutenwerda in njegovih prebivalcev najdemo v več kot sto različnih dokumentih. Med temi so listine, pisma, urbarji in računske knjige, najstarejše so iz sredine 13. stoletja. Hranijo jih v slovenskih, avstrijskih in nemških arhivih, v njih pa so navedeni kraji in posesti v Gutenwerdu ali v njegovi bližini (npr. mline), tudi posamezne službe ali funkcije. Omenjajo tudi posameznike, kot je plemič Gerloh z Gutenwerda.

Gutenwerd je v Sloveniji doslej edina opuščena srednjeveška naselbina, ki so jo odkrili in izkopavali arheologi. Najdišče je ustrezno zaščiteno, zato so še na neraziskanih površinah mogoče nadaljnje raziskave. Foto: arhiv Narodnega muzeja Slovenije.
Gutenwerd je v Sloveniji doslej edina opuščena srednjeveška naselbina, ki so jo odkrili in izkopavali arheologi. Najdišče je ustrezno zaščiteno, zato so še na neraziskanih površinah mogoče nadaljnje raziskave. Foto: arhiv Narodnega muzeja Slovenije.

Gutenwerd je bil del srednjeveškega fevdalnega gospostva, ki je imelo središče na gradu Klevevž (Klingenfels) in je bilo v lasti škofov iz Freisinga. Ti so imeli v trgu svojega upravitelja. Območje naselbine so dajali v fevd različnim gospodom, med drugim Andeškim in Babenberškim. Središče freisinške posesti na Kranjskem pa je bilo že leta 973 nastalo loško gospostvo z Loko (Lack), poznejšo Škofjo Loko (Bischoflack).

Brez obzidja v posebej nevarnem času
Gutenwerd je bil trg – urbana naselbina z vlogo in pravicami, ki so jih imeli njegovi prebivalci, tržani, podobno kot so jih imeli meščani srednjeveških mest. V trgu so živeli tudi plemiči, denimo rod de Gutenwerde. Trg je imel svoje sodstvo, rečno pristanišče, vojaško posadko, v 13. stoletju je imel kovnico denarja, ki je kovala srebrnike po vzoru breških pfenigov. Kovati so jih dali grofje Andeški in za njimi Babenberžani, ki so trg prejeli v fevd od freisinških škofov. Novci so bili izraz tržne naravnanosti naselbine in vključevanja v mejno trgovino na širšem območju, posebej z vzhodom. Nekaj so jih našli v velikih novčnih depojih na Madžarskem in Hrvaškem. V 14. stoletju se omenja mitnica, vendar nikdar ni dobil statusa mesta in mestnih pravic, kot sta tedenski in letni sejem. Zato Gutenwerd ni imel obzidja kot glavne zunanje značilnosti mest, kar bi bilo v času turških vpadov ključnega pomena. Prav zaradi obrambe pred Turki je cesar Friderik III. v 70. letih 15. stoletja trge Višnjo Goro, Krško, Kočevje, Lož in Radovljico povzdignil v mesta s pravico do obzidja.

Na območju Otoka pri Dobravi je bilo najdeno veliko obrtniškega orodja za obdelavo lesa, kovine in usnja, tudi kosti in roževine: klešče, svedri, šila in strgala. Ročaji svedrov in žličaste oz. zavite konice so na koncu ukrivljeni v zanko, nekateri s spiralno zavito konico pa imajo dvokraki držaj z zankasto uvitima koncema. Oboji so bili značilni za pozni srednji vek, tako kot razmeroma majhne klešče; ene imajo konec kraka oblikovan v sveder. Za oblikovanje kož ob strojenju so uporabljali strgala, ki imajo navadno na koncu ročaja zanko. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.
Na območju Otoka pri Dobravi je bilo najdeno veliko obrtniškega orodja za obdelavo lesa, kovine in usnja, tudi kosti in roževine: klešče, svedri, šila in strgala. Ročaji svedrov in žličaste oz. zavite konice so na koncu ukrivljeni v zanko, nekateri s spiralno zavito konico pa imajo dvokraki držaj z zankasto uvitima koncema. Oboji so bili značilni za pozni srednji vek, tako kot razmeroma majhne klešče; ene imajo konec kraka oblikovan v sveder. Za oblikovanje kož ob strojenju so uporabljali strgala, ki imajo navadno na koncu ročaja zanko. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije.

Gutenwerd je imel strateško ugodno lego ob Krki. Uravnan kraški svet, ugodne podnebne razmere in odprtost proti Panonski nižini pa so naselju omogočili gospodarski in družbeni razvoj. Vrhunec je dosegel v 13. in v 14. stoletju, ko je bil zaradi ugodne prometne lege in cvetoče trgovine tekmec deželnoknežjemu mestu Kostanjevici.

Veliko novih spoznanj o naselju je v zadnjem obdobju prinesel razvoj arheoloških metod, ki z nedestruktivnimi pristopi omogočajo, da lahko opazujemo in razlagamo arheološke ostanke, kot so zidovi, jarki ali peči, ne da bi pri tem posegli v arheološki zapis. Sočasno so se pojavile tudi nove možnosti naravoslovnih analiz, s katerimi lahko natančneje osvetlimo vprašanja datacij, uporabe materialov in nekdanjih tehnik. Ob povečanem strokovnem zanimanju za naselbine ob Krki in na sploh srednjeveških naselbin v slovenskem prostoru zadnjih treh let je prišel na vrsto tudi Gutenwerd.

Dokumentacija Televizije Slovenije hrani bogato arhivsko gradivo, ki dokumentira arheološka izkopavanja iz 60., 70. in 80. let 20. stoletja. Razstava Nekoč je bil Gutenwerd bo spregovorila tudi skozi dokumentarne televizijske posnetke.

Rezultat so nova vprašanja o njegovem razvoju in zatonu ter tudi nova spoznanja o vsakdanjem življenju v srednjem veku. Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali?

Vsaj na nekatera vprašanja bo odgovore prinašala razstava, ki bo v Narodnem muzeju Slovenije na ogled kmalu (razstavni projekt vodi kustos za visoki in pozni srednji vek dr. Tomaž Nabergoj). Gutenwerd bo predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente in upodobitve iz sočasnih likovnih virov bodo dopolnile replike predmetov, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. Razstavo bodo dopolnjevali tudi videoposnetki o nekdanjih obrtnih dejavnostih in kratka filmska zgodba o Gutenwerdu.