Oranžerija stoji v parku dvorca, na severovzhodni strani parka, v njej pa bodo našli prostor kulturni dogodki.

Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo
Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo

Ministrica: Oranžerija ni le stavba, ampak dokaz povezanosti lokalne skupnosti
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko so na ministrstvu veseli nove pridobitve ob največjem in enem najpomembnejših slovenskih baročnih dvorcev. "Po prenovi kapele v paviljonskem krilu dvorca, ki se je končala preteklo leto, pomeni prenova oranžerije nov korak naprej v oživljanju dvorca Dornava. Pomeni pa tudi izjemen prispevek k lokalnemu razvoju, saj verjamem, da bo sčasoma predstavljala novo zbirališče za domačine, domačinke in vse, ki Dornavo obiščejo. Zato oranžerija ni le stavba, ampak dokaz povezanosti lokalne skupnosti in dokaz naše skupne zavezanosti k ohranjanju in oživljanju dediščine," so njene besede sporočili z ministrstva za kulturo.

Ministrstvo za kulturo je v obnovo vložilo 1.235.000 evrov.

Foto: Vida Toš/STA
Foto: Vida Toš/STA

Medtem ko so oranžerije zelo v Sloveniji redke, pa so pogostejše v srednji Evropi. Steklene stavbe izhajajo iz Francije, namenjene pa so bile ohranjevanju oziroma prezimovanju citrusov in drugih v srednji Evropi eksotičnih rastlin.

Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo
Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo

Znameniti dvorec Attemsov, ki slovi po svojem sijajnem baročnem vrtu, s svojo parkovno zasnovo eden najpomembnejših baročnih kompleksov v Sloveniji. Pomemben del parka predstavljata tudi oranžeriji ob osrednji parkovni osi, za katerima se je nadaljevala pot do več kot kilometer oddaljene reke Pesnice. Lastnik parka je bil grof Jožef Tadej Attems, ki je navdih za urejanje dornavskega parka najverjetneje dobil na svojih potovanjih po Evropi. Predhodne raziskave oranžerije so pokazale, da je bila južna naklonska stena steklena, kar park dvorca Dornava uvršča v sam vrh baročnega vrtno-arhitekturnega ustvarjanja.

Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo
Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo

Na ministrstvu za kulturo so ob tem omenili še nekaj drugih naložbenih projektov, povezanih s kulturno dediščino, ki potekajo v tem delu Slovenije – med drugim obnovo opornih zidov Gradu Ptuj in celovito obnova objekta Grajska kašča v kompleksu ptujskega gradu ter prenovo parka Gradu Ormož.