Zato so v Narodnem muzeju Slovenije prav ta predmet izbrali za prvega, ki ga predstavljajo v izboru, s katerim proslavljajo svojo 200-letnico.

Bronasta zaponka iz 8. stoletja, ki jo krasi podoba kentavra lokostrelca. Foto: Narodni muzej Slovenije
Bronasta zaponka iz 8. stoletja, ki jo krasi podoba kentavra lokostrelca. Foto: Narodni muzej Slovenije

Jubilej bodo sicer praznovali 15. oktobra prihodnje leto, a v muzeju so že zdaj začeli odštevati do častitljive obletnice. Tako bodo do takrat na družbenih omrežjih predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost njihovih zbirk. Na svoji spletni strani in na strani na Facebooku so že objavili prvih 11 predmetov.

Prva je torej bronasta zaponka iz 8. stoletja, okrašena z vtisnjenim motivom kentavra, ki so jo v poznem 19. stoletju našli na grobišču Brdo pri Bledu, hranijo pa jo v arheološki zbirki. Najverjetneje je bila izdelana v delavnicah ob zgornjem toku Donave ali v Porenju. Motiv kentavra lokostrelca izvira iz babilonske astrologije in je v helenizmu postal del grške mitologije. Upodabljali so ga na antičnih gemah in rimskih kovancih, v srednjeveških rokopisih pa so z njim ilustrirali prepise antičnih astroloških priročnikov.

Knjiga Egipt v sliki in besedi (1879–1880) je okrašena z razkošnim prepletom pozlačenih geometričnih in rastlinskih vzorcev v orientalskem slogu. Gre za delo Georga Moritza Ebersa in več umetnikov, ki so ustvarili pravi album oziroma fresko Egipta v dveh zvezkih. Foto: Narodni muzej Slovenije
Knjiga Egipt v sliki in besedi (1879–1880) je okrašena z razkošnim prepletom pozlačenih geometričnih in rastlinskih vzorcev v orientalskem slogu. Gre za delo Georga Moritza Ebersa in več umetnikov, ki so ustvarili pravi album oziroma fresko Egipta v dveh zvezkih. Foto: Narodni muzej Slovenije

Med dragocenostmi muzejske knjižnice so izbrali knjigo Egipt v sliki in besedi, v kateri je Georg Moritz Ebers skupaj z več umetniki ustvaril fresko Egipta o njegovi zgodovini, verskem in političnem življenju, flori in favni ter arhitekturi. Še en predstavljeni predmet pa je eden izmed dveh izvodov Dalmatinove Biblije, ki ju prav tako hrani knjižnica.

Numizmatični kabinet med prvimi zastopa glinen srednjeveški hranilnik iz 14. ali 15. stoletja, ki so ga našli v Ljubljanici. Iz Ljubljanice pa je tudi dolgi meč z žigom passauskega volka ali samoroga z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost.

Grafični kabinet muzeja predstavljajo osnutki za gledališke kostume slikarja Janeza Šubica in veduta Bleda, ki jo je naslikal eden izmed najpomembnejših avstrijskih krajinskih slikarjev 19. stoletja Thomas Ender.

Osnutki za gledališke kostume Janeza Šubica. Foto: Narodni muzej Slovenije
Osnutki za gledališke kostume Janeza Šubica. Foto: Narodni muzej Slovenije

Iz zgodovinske in umetnostne zbirke so na družbenih omrežjih objavili enkulpion iz 11. stoletja z Bližnjega vzhoda. Gre za relikviarij v obliki križev, ki so jih cerkveni dostojanstveniki nosili na prsih. Izdelani so bili med 11. in 13. stoletjem v Siriji in Palestini, v Evropo pa so jih prinašali romarji v Sveto deželo.

Dolgi meč iz zgodnjega 15. stoletja z žigom passauskega volka ali samoroga, ki so ga našli v Ljubljanici. Foto: Narodni muzej Slovenije
Dolgi meč iz zgodnjega 15. stoletja z žigom passauskega volka ali samoroga, ki so ga našli v Ljubljanici. Foto: Narodni muzej Slovenije
Enkulpion, relikviarij v obliki križa. Cerkveni dostojanstveniki so ga nosili na prsih, konkretno ta primer je iz 11. stoletja. Foto: Narodni muzej Slovenije
Enkulpion, relikviarij v obliki križa. Cerkveni dostojanstveniki so ga nosili na prsih, konkretno ta primer je iz 11. stoletja. Foto: Narodni muzej Slovenije

Stalno razstavo Najstarejše zgodbe s stičišča svetov predstavlja kamnita musterjenska konica iz Betalovega spodmola pri Postojni, ki spada med najlepše in najstarejše izdelke neandertalcev, odkrite v Sloveniji. Stalno razstavo Rimske zgodbe s stičišča svetov pa zastopa prstan z gemo iz karneola. Obrobljena s srebrom ter vdelana v železen prstan prikazuje boginjo Viktorijo, ki je poosebljala zmago.

"Knjižni spremljevalec" vojakov velike vojne
Danes se je deseterici pridružil Kolomonov žegen, "knjižni spremljevalec" vojakov na fronti med prvo svetovno vojno. Gre za okultno oziroma čarovniško literaturo, ki je bila zelo razširjena med ljudstvom, podobno kot Sveto pismo in pratike, čeprav so ga hranili na skrivnem mestu. Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije hrani izvirno in faksimilirano izdajo iz leta 1830.

Najstarejša muzejska ustanova na Slovenskem varuje, vrednoti, raziskuje, interpretira, razstavlja in predstavlja narodno kulturno dediščino. Prve korake za ustanovitev so naredili baron Žiga Zois in njegov krog razsvetljencev, neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci ljubljanskega kongresa, ki so poudarili, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so predložili deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.

Kultna oziroma čarovniška literatura žegen, ki so jo vojaki prve svetovne vojne imeli s seboj na fronti. Knjižice so bile zelo razširjene med ljudstvom, podobno kot Sveto pismo in pratike, čeprav so ga hranili na skrivnem mestu. Foto: Narodni muzej Slovenije
Kultna oziroma čarovniška literatura žegen, ki so jo vojaki prve svetovne vojne imeli s seboj na fronti. Knjižice so bile zelo razširjene med ljudstvom, podobno kot Sveto pismo in pratike, čeprav so ga hranili na skrivnem mestu. Foto: Narodni muzej Slovenije

Deželni muzej za Kranjsko je imel prostore najprej v Pogačnikovi hiši na Salendrovi ulici, oktobra 1831 so slavnostno odprli muzej v stavbi Liceja, leta 1882 pa je deželni zbor sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. Temeljni kamen za sedanjo palačo na Muzejski ulici so položili julija 1883.