Razstava, ki jo odpirajo danes ob 18.00 in bo na ogled do konca maja, predstavlja izkopavanja na tem območju, pa tudi okolje in življenje ledenodobnih lovcev ter izbrane arheološke in paleontološke najdbe.

Na ogled so torej najdbe sistematičnih arheoloških izkopavanj, ki jih je Mitja Brodar opravil med letoma 1971 in 1976. Brodar je v Ciganski ali tudi Željnski jami pri Kočevju poleg najdb iz mlajših arheoloških obdobij odkril bogate najdbe iz obdobja iztekajoče se zadnje ledene dobe. Med temi so denimo kamnita, koščena in rožena orodja ter ostanki ledenodobnih živali.

Jama, ki je del širšega sistema Željnskih jam, naj bi sicer naziv dobila po Romih, ki naj bi jo uporabljali za bivališče in kot konjski hlev. Njene najdbe pokrivajo obdobja od starejše kamene do železne dobe. Ledenodobni ljudje pa so jo pred približno 20.000 leti uporabljali kot lovsko postojanko.

Željnske jame so sicer na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Z odlokom Občine Kočevje so jih razglasili za naravni spomenik lokalnega pomena.

Med letoma 2018 in 2019 so sodelavci inštituta za arheologijo ZRC SAZU med mokrim presejanjem izkopanih jamskih usedlin z nasipa pred jamo našli drobne najdbe, ki so jih prvotni raziskovalci spregledali.

Avtor razstave, ki so jo pripravili z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in Narodnim muzejem Slovenije, je Matija Turk.