"Covid-19 je povzročil dvoje. Prvič, ljudje imajo več časa. In drugič, veliko jih je izgubilo službe, zato iščejo nov vir zaslužka," pravi Amr Al Azm, vodja projekta Atar, ki se ukvarja z raziskovanjem digitalnega trgovanja z antikvitetami. Lani so v sklopu projekta na Facebooku odkrili 90 skupin, ki se ukvarjajo s trgovino kulturnih zakladov. Po njihovih podatkih so imele te skupine kakšnih 300.000 uporabnikov, poroča portal Art Daily.

Po besedah Al Azma je odtlej to število naraslo in jih je danes približno 130, veliko je arabsko govorečih, imajo pa približno pol milijona uporabnikov. Eden od ciljev projekta je priprava kataloga s podobami predmetov, ki se skušajo na takšnih straneh prodati. Doslej se je v njem zbralo že na tisoče fotografij, pravi Al Azm. Med temi je najti faraonske sarkofage, kamnite plošče iz Iraka in Jemna, antične sarkofage iz Libije in mozaike ter kipe iz Sirije. "Najbolj neverjetno pri tem je, da ne gre za črni trg ... Ni treba biti heker, da se dokoplješ do teh podatkov," še opozarja.

"Plenjenje kulturne dediščine je staro kot človeštvo samo," pravi Al Azm. "Odkar človek pokopava svoje mrtve, so tu ljudje, ki jih izkopavajo. Vendar zdaj, v obdobju, ko si morajo ljudje zagotoviti osnovne potrebe, da bi preživeli, se je to še razmahnilo".

Pomočnik generalnega direktorja za kulturo na Unescu Ernesto Ottone pravi, da je pandemija pogubna za vzdrževanje nadzora. Prav v soboto bo Unesco zaznamoval 50-letnico konvencije proti trgovanju s kulturno dediščino, obenem pa smo po Ottonovih besedah v času, ko je "več plenjenja, manj informacij, manj misij in nadzora".

Pandemija covida-19 resno zavira boj proti nezakonitemu trgovanju v obdobju, ko se nadaljujejo spopadi in rušenje državnih avtoritet v s kulturno dediščino bogatimi deželami, kot so Sirija, Irak, Afganistan in Jemen, opozarjajo.

Največ nezakonitih izkopavanj je v arabskem svetu, Podsaharski Afriki in Latinski Ameriki, ugotavljajo strokovnjaki. Kot pove Ottone, izbirajo predvsem fragmente objektov, kar pomeni ob izgubi same dediščine še njeno uničevanje.

Pomladi ukradli van Gogha, poskusi plenjenja po Notre-Dame
Podobno so izpostavljeni muzeji. Marca so na Nizozemskem iz zaprtega muzeja v kraju Laren ukradli sliko Vincenta van Gogha Spomladanski vrt župnije v Nuenenu. Corrado Catesi iz Interpolovega enote za umetniška dela je takrat opozoril, s kakšno lahkoto je bilo ukrasti umetnino med karanteno. "Moški se je pripeljal z motorjem, odprl vrata in odnesel sliko ... Brez pravega napora, saj ni bilo nobenega varovanja."

Tudi na "pogorišču" v požaru prizadete pariške Notre-Dame so opazili poskuse plenjenja fragmentov.

Kot pojasnjuje Al Azm, so trgovci v zadnjih letih zamenjali dotlej tradicionalne poti s spletnimi platformami – od Facebooka, do WhatsAppa in eBaya. Na udaru je zlasti Facebook, ki jim je v pomoč s svojimi algoritmi, saj ti pokažejo, kaj uporabniki iščejo in jih je lažje bolj ciljno nagovarjati. Junija je sicer Facebook oznanil prepoved trgovanja z antikvitetami, ob čemer so strokovnjaki izrazili upanje, da bodo to tudi izvajali.