Palačo Domus Transitoria so po velikem požaru v Rimu leta 64 po Neronovem naročilu zaprli in začeli graditi znamenito palačo Domus Aurea. Foto: AP
Nova tehnologija oživlja izgubljeno barvitost Neronove zlate palače

Palača se je za javnost odprla po desetletju restavratorskih del. Zloglasni rimski cesar Neron jo je dal sezidati na Palatinskem griču, razteza pa se po 800 kvadratnih metrih. Konec je palača dočakala leta 64, ko je po velikem požaru Neron naročil, da jo zaprejo. Konec Domus Transitoria je pomenil začetek Domus Aurea, ki so jo takrat začeli graditi.

Po besedah direktorice arheološkega parka Kolosej Alfonsine Russo bi bila Neronova prva vila lahko skorajda tehnični preizkus za podobo večje palače Domus Aurea, ki so jo gradili med letoma 64 in 68. Ta je danes ena največjih turističnih znamenitosti Rima.

Prvi obiskovalci so v palačo Domus Transitoria vstopili ta teden. Povezujoča tema dekorja celotne zgradbe je voda, ki so jo po besedah arheologov ravno zato dolgo zamenjevali z zgradbo term Livia. Krasijo jo številne kolone ter raznobarvni marmor, zidovi pa so poslikani s podobami rož in rastlin. Ker je podoba palače načeta, so obiskovalcem njeno prvotno podobo ponazorili s 3D-tehnologijo.

Prvi obiskovalci so si palačo Domus Transitoria lahko ogledali že ta teden. Foto: AP

Medtem ko je večina predmetov iz vile izgubljenih, pa so jih pred tremi stoletji nekaj pridobili iz zapuščine družine Farnese. Ohranilo se je tudi nekaj stenske poslikave - deli poslikanega stropa palače so na ogled v rimskem muzeju Palatino.

Ker je podoba palače načeta, so si pri njeni predstavitvi pomagali tudi s 3D-tehnologijo. Foto: AP

Neron (37-68), četrti in tudi zadnji rimski cesar julijsko-kavcijske dinastije, je vladal med letoma 54 in 68. Rodil se je v Anciju kot sin Agripine mlajše in njenega prvega moža Gneja Domicija Ahenobarba. Cesar je leta 54 postal s pomočjo spletk ambiciozne matere in pretorijancev.

Sprva je Neron, ki sta ga kot svetovalca ves čas spremljala Seneka, s katerim sta stkala vez že v otroštvu, saj ga je znameniti filozof in dramatik tudi vzgajal, in pretorijanski prefekt Bur, je na začetku vladal razumno. Že leta 55 pa je dal pogubiti polbrata Britanika, leta 59 pa tudi mater. Nato je umoril ženo Oktavijo, da bi se lahko poročil s Popoejo Sabino, a je pozneje ubil še njo.

Čeprav se zanetenje požara povezuje z Neronom, za to ni dokazov, izkoristil pa ga je za preganjanje kristjanov, katerega žrtvi sta bili tudi Peter in Pavel. Po uporih v mnogih rimskih provincah je senat Nerona razglasil za sovražnika rimskega naroda. Leta 68 je naredil samomor.