Panjska končnica Krojači in kozel, ki serje zlatnike. Foto: Dokumentacija SEM
Panjska končnica Krojači in kozel, ki serje zlatnike. Foto: Dokumentacija SEM

Razstavo z naslovom Sedem žutih zlatih je Banka Slovenije pripravila v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Slovenskim etnografskim muzejem in Numizmatičnim društvom Slovenije. Razstava s podnaslovom Denar v vsakdanjem in prazničnem življenju predstavlja vlogo denarja v slovenskem ljudskem izročilu. Razstavo so pripravili Špela Goltes, Bogdana Herman, Alenka Miškec, Katarina Nahtigal in Vladimir Vidmar.

Ljudsko izročilo je prava zakladnica informacij o socialnih, ekonomskih, psiholoških ter ožje kulturnih lastnostih in posebnostih našega življenja. Na številnih mestih najdemo omenjen tudi denar, kar glede na vlogo, ki jo ima že dolga stoletja v človekovem življenju, ne preseneča. Prek izročila spoznamo, kakšna poimenovanja se ga je držalo v preteklosti. Poleg zgoraj navedenih imen so ga lahko poimenovali po številkah, ki so jih imeli kovanci za oznako vrednosti, denimo dvojača, trojača, petica, zeksar, šestica, cvanc'garca ali dvajsetica. Nekatere pa so poimenovali po podobah. Šmarna petica je denimo dobila ime po podobi Matere božje, repar pa po repi v grbu salzburškega nadškofa slovenskega rodu.

Beseda plačilo ni nujno povezana le z materialno vrednostjo predmeta ali storitve, temveč ima tudi moralno izhodišče. Tako lahko nekdo plača za neupoštevanje družbenih norm, za napake, za brezbrižnost, pa tudi za višje varstvo. V uporabi so frazemi, da je nekdo "gor plačou", "plača" se lahko tudi z boleznijo, s kaznijo, beseda našteti se uporablja tudi v besednjaku vzgoje.

Repar (Batzen), 1510, nadškofija Salzburg, Leonhard von Keutschach (1495–1519), srebro, hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije
Repar (Batzen), 1510, nadškofija Salzburg, Leonhard von Keutschach (1495–1519), srebro, hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije

Razstava raziskuje, odraža in oživlja vlogo denarja v ljudskem izročilu slovenskega geografskega in kulturnega območja. Razdeljena je v tri sklope, ki predstavijo različne iteracije denarja v vsakdanjem in prazničnem življenju prednikov ter odmeve, ki segajo do današnjega dne. Prvi vodi skozi numizmatično vlogo denarja, ki vključuje zlatnike, srebrnike in bakrene kovance. Ti kovanci niso zgolj nosilci finančne vrednosti, temveč so obogateni z živahno tradicijo ljudskega pripovedništva in pesništva.

Sledijo jim šege in navade, ki prepletajo denar z življenjskim krogom prednikov, od rojstva do smrti, ter ga povezujejo z letnim koledarjem opravil, ritualov in praznovanj. Denar v teh kontekstih poudarja pomen in težo elementov njihovega vsakdana. Zadnji sklop razstave kaže pomen denarja kot dekorativnega elementa, navzočega v nakitu in okrasih, s tem pa osvetljuje estetsko vrednost denarja in prikazuje načine, kako se ta vklaplja v tradicijo ljudske likovne ustvarjalnosti. Denar v tem presega svojo zgolj ekonomsko vlogo in postaja pomemben del kulturne dediščine, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.

Mala galerija BS. Razstava Sedem žutih zlatih