Ohranitev enotnosti Slovencev v Zagrebu je kot največji dosežek društva poudaril predsednik Slovenskega doma Darko Šonc.

Prostori Slovenskega doma so v središču Zagreba, na Masarykovi ulici, že 60 let. So v lasti hrvaške države, v društvu pa si prizadevajo za njihov odkup. Za to bodo potrebovali bančno posojilo, upajo pa tudi na podporo slovenske države. Foto: Arhiv NUK

Imamo različna mnenja in interese, a se o vsem pogovarjamo in nismo sprti. Primarno je, da smo društvo, ki ima nacionalni predznak, in je treba ohraniti to samozavest o pripadnosti.

Darko Šonc

Slovenci v Zagrebu se bodo na petkovi prireditvi z naslovom Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda v zagrebškem gledališču Histrionski dom spomnili 2. novembra 1929, ko sta bili ustanovljeni Slovenska knjižnica in čitalnica, iz katerih se je razvilo današnje kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Pobudnik je bil takratni profesor na zagrebški veterinarski fakulteti Fran Zavrnik, o katerem so prejšnji mesec v Slovenskem domu predstavili knjigo.
Predtem je bilo od leta 1908, ko je bilo ustanovljeno slovensko društvo Lipa, več poskusov povezati Slovence v Zagrebu za ohranitev slovenske identitete, jezika in kulturne dediščine.

"Slovenski dom neprekinjeno deluje 90 let. Preživeli smo pet političnih sistemov. Vsak je imel svojo ideologijo in se je bilo treba prilagajati. Najpomembneje je bilo ohraniti slovenski jezik, tradicijo in običaje ter s tem tudi slovensko manjšino," je poudaril Šonc, ki je dolgoletni predsednik Slovenskega doma in eden najbolj dejavnih Slovencev na Hrvaškem.

Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Foto: Davor Lonzarič

Piškotar, ki je Slovence obvaroval pred ustaši
Najhujši časi za Slovence na Hrvaškem so bili med drugo svetovno vojno, ko so ustaške oblasti prepovedale delovanje društva. Zagrebški Slovenci so štiri leta delovali "v ilegali". Po zaslugi lastnika zagrebške tovarne piškotov in vafljev Vilima Bizjaka jim je uspelo ohraniti premoženje društva, da so lahko po vojni nadaljevali uradno delovanje. Bizjaku nameravajo postaviti spominsko ploščo v Zagrebu.

Slovenska skupnost v Zagrebu je razprta med Slovenijo in Hrvaško. To je ta naša dvojnost, ki izvira iz nacionalne pripadnosti, kulturne samobitnosti in ljubezni do slovenskega jezika. Obenem kot skupnost močno pripadamo okolju, v katerem živimo in delujemo, kot tudi državi, ki nam omogoča, da ustvarjamo in živimo s polnimi pljuči. Ravnovesje med tem določa naš položaj.

Darko Šonc

Prelomnica je bila osamosvojitev Slovenije in Hrvaške leta 1991, je dejal Šonc, ki je prevzel vodenje društva leta 1993. Slovenci so čez noč, prvič dotlej, na Hrvaškem postali manjšina, potem ko so bili desetletja konstitutivni narod v prejšnjih državah. Ostali so brez statusnega položaja in financiranja, se je spomnil.

Število Slovencev na Hrvaškem pada
Po osamosvojitvi obeh držav so se Slovenci začeli organizirati v društva na vseh koncih Hrvaške. Danes deluje 16 društev. Medtem se je število Slovencev na Hrvaškem zmanjšalo na nekaj več kot 10.000, kar je za polovico manj kot leta 1991. Slovenski dom šteje največ članov. Med 600 in 800 jih plačuje letno članarino. "Vedno prihajajo novi člani, čeprav število Slovencev upada, saj ni novih priseljencev, asimilacija pa je močna," pravi Šonc.

V društvu se družijo pripadniki več ljubiteljskih skupin. Najstarejši je pevski zbor, ki bo v prihodnjem letu praznoval 85. obletnico delovanja. Zelo dejavna je kreativna delavnica Šopek. Duhovna skupina Antona Martina Slomška skrbi za maše v slovenskem jeziku v Zagrebu. Slovenski študenti z zagrebške glasbene akademije imajo pri društvu svojo skupino Dom.

Kako pritegniti mlade?
Mladi Slovenci sicer ne kažejo veliko interesa za redno sodelovanje v dejavnostih Slovenskega doma. "Nismo preveč uspešni na tej poti. Mladi pridejo, a ko vidijo, da so člani večinoma starejši, se v takšnem okolju s takšnimi vsebinami in programi ne vidijo," je ocenil. Vseeno pa pričakuje, da bodo mlajši čim prej prevzeli vodenje društva. Po njegovih izkušnjah se ljudje priključijo tudi, ko začnejo raziskovati svoje slovenske korenine.

V Slovenskem domu je tudi knjižnica z več kot 7000 naslovi. Bogato založniško dejavnost ohranjajo z izdajanjem časopisa Novi odmev, ki ga od leta 1996 pošiljajo več kot 300 naročnikom. Trenutno pripravljajo 70. številko. Foto: SVSD /Barbara Riman

V Slovenskem domu od leta 1992 organizirajo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Že naslednje šolsko leto naj bi izkoristili zakonsko pravico do organiziranega pouka slovenščine v zagrebških osnovnih in srednjih šolah, kot ga imajo v Varaždinu in na Reki. Načrtujejo, da bodo v začetku imeli pouk za razred učencev osnovnih šol.

V domu redno pripravljajo različne programe, ki so slovensko obarvani, kot so predavanja, predstavitve knjig, koncerti, razstave in pogovorni večeri. Z njimi želijo pritegniti tudi pozornost drugih Zagrebčanov, da bi poglobili povezave med narodoma.