Ohranitev enotnosti Slovencev v Zagrebu je kot največji dosežek društva poudaril predsednik Slovenskega doma Darko Šonc.

Slovenci v Zagrebu se bodo na petkovi prireditvi z naslovom Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda v zagrebškem gledališču Histrionski dom spomnili 2. novembra 1929, ko sta bili ustanovljeni Slovenska knjižnica in čitalnica, iz katerih se je razvilo današnje kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Pobudnik je bil takratni profesor na zagrebški veterinarski fakulteti Fran Zavrnik, o katerem so prejšnji mesec v Slovenskem domu predstavili knjigo.
Predtem je bilo od leta 1908, ko je bilo ustanovljeno slovensko društvo Lipa, več poskusov povezati Slovence v Zagrebu za ohranitev slovenske identitete, jezika in kulturne dediščine.

"Slovenski dom neprekinjeno deluje 90 let. Preživeli smo pet političnih sistemov. Vsak je imel svojo ideologijo in se je bilo treba prilagajati. Najpomembneje je bilo ohraniti slovenski jezik, tradicijo in običaje ter s tem tudi slovensko manjšino," je poudaril Šonc, ki je dolgoletni predsednik Slovenskega doma in eden najbolj dejavnih Slovencev na Hrvaškem.

Piškotar, ki je Slovence obvaroval pred ustaši
Najhujši časi za Slovence na Hrvaškem so bili med drugo svetovno vojno, ko so ustaške oblasti prepovedale delovanje društva. Zagrebški Slovenci so štiri leta delovali "v ilegali". Po zaslugi lastnika zagrebške tovarne piškotov in vafljev Vilima Bizjaka jim je uspelo ohraniti premoženje društva, da so lahko po vojni nadaljevali uradno delovanje. Bizjaku nameravajo postaviti spominsko ploščo v Zagrebu.

Prelomnica je bila osamosvojitev Slovenije in Hrvaške leta 1991, je dejal Šonc, ki je prevzel vodenje društva leta 1993. Slovenci so čez noč, prvič dotlej, na Hrvaškem postali manjšina, potem ko so bili desetletja konstitutivni narod v prejšnjih državah. Ostali so brez statusnega položaja in financiranja, se je spomnil.

Število Slovencev na Hrvaškem pada
Po osamosvojitvi obeh držav so se Slovenci začeli organizirati v društva na vseh koncih Hrvaške. Danes deluje 16 društev. Medtem se je število Slovencev na Hrvaškem zmanjšalo na nekaj več kot 10.000, kar je za polovico manj kot leta 1991. Slovenski dom šteje največ članov. Med 600 in 800 jih plačuje letno članarino. "Vedno prihajajo novi člani, čeprav število Slovencev upada, saj ni novih priseljencev, asimilacija pa je močna," pravi Šonc.

V društvu se družijo pripadniki več ljubiteljskih skupin. Najstarejši je pevski zbor, ki bo v prihodnjem letu praznoval 85. obletnico delovanja. Zelo dejavna je kreativna delavnica Šopek. Duhovna skupina Antona Martina Slomška skrbi za maše v slovenskem jeziku v Zagrebu. Slovenski študenti z zagrebške glasbene akademije imajo pri društvu svojo skupino Dom.

Kako pritegniti mlade?
Mladi Slovenci sicer ne kažejo veliko interesa za redno sodelovanje v dejavnostih Slovenskega doma. "Nismo preveč uspešni na tej poti. Mladi pridejo, a ko vidijo, da so člani večinoma starejši, se v takšnem okolju s takšnimi vsebinami in programi ne vidijo," je ocenil. Vseeno pa pričakuje, da bodo mlajši čim prej prevzeli vodenje društva. Po njegovih izkušnjah se ljudje priključijo tudi, ko začnejo raziskovati svoje slovenske korenine.

V Slovenskem domu od leta 1992 organizirajo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Že naslednje šolsko leto naj bi izkoristili zakonsko pravico do organiziranega pouka slovenščine v zagrebških osnovnih in srednjih šolah, kot ga imajo v Varaždinu in na Reki. Načrtujejo, da bodo v začetku imeli pouk za razred učencev osnovnih šol.

V domu redno pripravljajo različne programe, ki so slovensko obarvani, kot so predavanja, predstavitve knjig, koncerti, razstave in pogovorni večeri. Z njimi želijo pritegniti tudi pozornost drugih Zagrebčanov, da bi poglobili povezave med narodoma.