Posebnost Prekmurja je prav tako visoko število pokopališč, saj ima tako rekoč vsaka vas svoje pokopališče.

Vas Pečarovci, Goričko. Foto: Televizija Slovenija
Vas Pečarovci, Goričko. Foto: Televizija Slovenija

Velika kulturna dediščinska vrednost Prekmurja so nagrobniki iz desetih, dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja ali redkeje še starejši, ki so zapisani v prekmurščini. "To je velika kulturna dediščina, ki bi jo bilo treba ohraniti," pravi Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Prav ona tudi opozarja, da ti nagrobniki naglo izginjajo.

Etnologinja opisuje, da imajo primeren odnos do tovrstne kulturne dediščine zlasti v Porabju, kjer teh nagrobnikov po novem ne zavržejo, ampak jih postavijo na vidno mesto nekje na pokopališču.

"Krasni epitafi, skorajda osebna izkaznica pokojnih v grobu"

"To so začeli početi tudi v Prekmurju, predvsem Občina Moravske Toplice, ki ima posluh za to. Tudi tovrstnih nagrobnikov, ki imajo dediščinsko vrednost, ne zavržejo, ampak jih pustijo v glavnem 'in situ', torej na kraju samem."

Nagrobnike, ki imajo napis v prekmurščini, lahko danes tako še vedno vidimo zlasti na Goričkem. Po besedah Pšajd so ti zapisi "krasni epitafi, skorajda osebna izkaznica pokojnih v grobu".

Oblikovani so na poseben način. Na vrhu je vedno napis v madžarskem ali slovenskem črkopisu "Eti počiva" ("Tukaj počiva"). Sledita priimek in ime, pogosto je ob tem še zapis o podrobnostih umrlih: piše na primer "žena, mož, veleposestnik, mlinar". Potem sta navedeni letnici rojstva in smrti. Na koncu pa je zapisan psalm iz Svetega pisma in podatek o tem, kdo je dal postaviti spomenik in kdo ga je izklesal.

Epitafi so prav tako zapisani v prekmurščini

Pri toliko podatkih pravzaprav ne gre več le za osebno izkaznico, ampak celo za izkaznico družine oz. rodbine, ki je tam pokopana, razmišlja Jelka Pšajd. Izpostavlja primer z enega izmed pokopališč na Goričkem, kjer sta postavljena dva bogato izklesana nagrobnika moža in žene. Žena je na njem navedena z dekliškim, ne z moževim priimkom, na nagrobnikih pa so celo informacije, kdaj sta se "zdavala", torej poročila, kdaj sta umrla in kdo je dal nagrobnika postaviti. Epitafi so prav tako zapisani v prekmurščini in imajo že skorajda literarno vrednost, je poudarila Pšajd.