Ti so ključni za varovanje dediščine in zavedanje o njeni vrednosti za družbo v Evropi in v Sloveniji.

Utemeljitev poudarja predvsem na pomen raziskovalno-metodološkega, pedagoškega in publicističnega dela Jelke Pirkovič, ki je dopolnilo marljivo delo konservatorjev na terenu. Foto: ZVKDS
Utemeljitev poudarja predvsem na pomen raziskovalno-metodološkega, pedagoškega in publicističnega dela Jelke Pirkovič, ki je dopolnilo marljivo delo konservatorjev na terenu. Foto: ZVKDS

Na slovesnosti v Spomeniškovarstvenem centru so podelili tudi Steletova priznanja za leto 2019. Ta so prejeli Minka Osojnik, delovna skupina za prenovo Tišinske cerkve in Aleš Musar z ekipo.

Jelka Pirkovič je doktorirala s konservatorsko tematiko na ljubljanski univerzi, strokovno in poklicno delo pa usmerila v varstvo kulturne dediščine. Bila je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani ter na Republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, kjer je bila tudi direktorica. Podprla je vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine in s sodelavci vpeljala sistematično valoriziranje vse dediščine ter njeno varstvo s pomočjo prostorskega načrtovanja, so zapisali v utemeljitvi.

Cerkev sv. Vida v podnanosu. Foto: Ožbič d.o.o
Cerkev sv. Vida v podnanosu. Foto: Ožbič d.o.o

Nagrajenki gre zasluga, da je s skupino za arheologijo na avtocestah Slovenije omogočila nove oblike varstva arheološke dediščine ob posegih v prostor, kot državna sekretarka na ministrstvu za kulturo pa je vodila pripravo zakona o varstvu kulturne dediščine. Bila je tudi generalna direktorica Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, letos pa je na ministrstvu prevzela vodenje direktorata za to področje.

Zaslužna za Pilotni projekt Kras
"Pomembno je njeno raziskovalno-metodološko, pedagoško in publicistično delo, ki je dopolnilo marljivo delo konservatorjev na terenu. Bila je nosilka projektov in članica svetov različnih raziskovalnih programov in aktivnosti v Sloveniji, Svetu EU-ja in pri Unescu. Med projekti izstopa evropski trajnostni metodološki model: Pilotni projekt Kras," beremo v utemeljitvi.

Dobitnica Steletove nagrade je sodelovala tudi pri snovanju in ratifikaciji okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo ter pri pripravi evropske strategije kulturne dediščine in vodila delovno skupino za nominacijo Partizanske bolnišnice Franje na seznam svetovne kulturne dediščine. Izkušnje je prenesla v prvo samostojno strategijo kulturne dediščine v RS, še navaja utemeljitev. Podpisuje tudi več monografskih publikacij.

Oživitev dediščine z avtohtonimi materiali
Minka Osojnik je s priznanjem nagrajena za vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi pri Senožečah. sta prenovi zgled za vzorčno prenovljene cerkve. Objekta sta ohranila avtohtone materiale, prenovi pa sta oživili nesnovno dediščino, ki obsega različna znanja.

Cerkev v Tišini. Foto: Tomaž Berke/ZVKDS
Cerkev v Tišini. Foto: Tomaž Berke/ZVKDS

Z uporabo starih znanj do urejene podobe
V društvi so s priznanjem prepoznali dosežke delovne skupine za prenovo cerkve v Tišini, za katero je zaslužna delovna skupina v sestavi Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar in Jožef Drešar, ki so vztrajali, da je za urejeno pročelje cerkve nujno uporabiti apnene omete in uporabo starih znanj prednikov.

Še eno Steletovo priznanje pa je društvo podelilo lastniku Ruske dače v Zgornjih Gameljnah Alešu Musarju ter ekipi strokovnjakov s konservatorko Damjano Pediček Terseglav in restavratorjem Jožefom Drešarjem za njeno celovito prenovo. Po oceni podeljevalcev so vzorno rešili večplastno problematiko zanemarjenega objekta.

Ruska dača v Zgornjih Gameljnah po obnovi. Foto: Arhiv ZVKDS
Ruska dača v Zgornjih Gameljnah po obnovi. Foto: Arhiv ZVKDS

Ob tej priložnosti so odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu. Podelitev pa je zaradi razmer in priporočil NIJZ-a potekala nekoliko drugače, in sicer je bila namenjena le nagrajencem ter njihovim povabljenim.

Steletova nagrajenka Jelka Pirkovič