Ptujski grad je osrednji magnet za obiskovalce najstarejšega slovenskega mesta, saj so ga doslej že obiskali ljudje iz skoraj 90 držav vsega sveta. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož

Že dolgo se spopadajo s številnimi izzivi zaradi nejasne usode nekaterih objektov v sklopu grajskega kompleksa kot tistih, ki so v občinski lasti, pa tudi zaradi pomanjkanja prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, je včeraj na novinarski konferenci Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič.

Na ptujski občini se po besedah Zdenke Ristič zavedajo pomena objekta, zato dejavno sodelujejo pri iskanju rešitev, da bi po dolgem času le dorekli njegovo vsebino. Še posebej zato, ker se Ptuj poteguje za naziv Evropske prestolnice kulture v letu 2025.

Celoten grajski grič je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Foto: BoBo

Sanirajo le najnujnejše
Lorenčič je poudaril, da jim pomanjkanje denarja preprečuje sprotno vzdrževanje in sanacijo grajskih objektov, od katerih jih je kar nekaj v zelo slabem stanju. Sanirajo le najnujnejše.

Letos naj bi bil končan prvi del konservatorskega načrta. V zadnjih letih so med drugim prenovili prostore z zbirko glasbila in končali sanacijo še dveh delov grajskega obzidja.

Skupaj je država med letoma 2014 in 2017 v Ptujski grad vložila 640.000 evrov, lani in letos pa še dodatnih 200.000 evrov. Prihodnje leto naj bi ministrstvo zagotovilo sredstva za sanacijo romanskega palacija in streho zahodnega stolpa.

Viri prek napovedanega zakona o kulturnem evru?
Urejanja grajskega kompleksa bi se lahko lotili bolj sistematično, tako bi ta ostal ohranjen tudi za prihodnje generacije, pravi Lorenčič, ob čemer poleg dokončanja konservatorskega načrta upa na dodatne vire, ki bi jih država zagotovila prek napovedanega zakona o kulturnem evru. Ker je v Sloveniji veliko potreb po urejanju kulturne dediščine, se boji, da bi na preobrazbo kompleksa morali čakati novih 50 let.

"Kulturni evro mora še skozi parlamentarno sito. Če bo zakon sprejet, bi bilo lahko v letu 2021 na voljo okoli devet milijonov evrov, kar je v primerjavi s 700.000 evri letos lep korak naprej, a se bojim, da bodo ta sredstva hitro razgrabljena," je dejal vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečko Štajnbaher.

"Urejanja grajskega kompleksa bi se lahko lotili bolj sistematično, tako bi ta ostal ohranjen tudi za prihodnje generacije." Foto: BoBo

Grad ves čas živi, zato vse arheološke, restavratorske in gradbeno-zgodovinske raziskave, ki bi bile potrebne za končanje konservatorskega načrta, niso mogoče v kratkem času in so jih razdelili na več faz, je še dodal Štajnbaher.

Vodja centra za konservatorstvo na zavodu Boris Deanovič je poudaril, da jim pristojno ministrstvo letno naroči izdelavo dveh načrtov, tako lani kot letos je eden izmed njih bil namenjen Ptujskemu gradu. "Gre za izrazito interdisciplinaren projekt," je opozoril Deanovič in dodal, da bodo osnovni načrt končali letos, nato pa bodo stvari sproti dopolnjevali v prihodnjih letih.