Oglasilo se je tudi 79 izobražencev, ki poudarjajo, da je bila odločitev sprejeta brez posveta z zaposlenimi.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: BoBo
Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: BoBo

Ministrica za kulturo dobila na dom sovražno pismo
Ministrica Asta Vrečko je zaradi odmevne združitve muzejev na domači naslov prejela sovražno pismo. Upam, da se gospodje, ki stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede," je zapisala.

Ministrica za kulturo ni razkrila vsebine sovražnega pisma – le to, da ga je dobila na svoj domači naslov in da je bila povod zanj združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v enoten zavod.

Vlada je sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter ustanovitvi novega javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije sprejela 19. januarja; za v.d. direktorice novega muzeja je bila imenovana Nataša Robežnik.

Foto: Twitter
Foto: Twitter

Kaj naj bi pomenila napoved "akcijskega načrta"?
Tako kot že napoved združitve muzejev je tudi vladni sklep naletel na negativen odziv pri delu javnosti in politike.

Nasprotovanje so med drugim izrazili v SDS-u, v katerem so vlado pozvali k preklicu te odločitve, in Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), pri katerem so napovedali, da bodo, če vlada ne bo spremenila odločitve, začeli izvajati t. i. "akcijski načrt v obrambo samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve", njegove podrobnosti bodo razkrili po 10. februarju.

V NSi-ju so po odločitvi vlade o združitvi muzejev začeli pripravo interpelacije zoper ministrico Asto Vrečko. Sama je v povezavi s tem komentirala, da "lahko o muzejih in zbirkah razpravlja več kot en dan", zato verjame, da bo o tem v DZ-ju potekala zanimiva razprava.

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Tri muzejska organizacije nov muzej podpirajo
Združitev muzejev v nov javni zavod so pozdravili v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija pa so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da združitev muzejev lahko prinese pozitivne učinke, saj se je s tem muzej, ki v svojih zbirkah hrani najpomembnejše artefakte iz tega obdobja, pomembno kadrovsko okrepil.

Iz muzeja opozorila, da gre za odločitev brez posveta z zaposlenimi
Z javnim pismom so se oglasili člani sveta zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki mu predseduje Karla Oder; ministrstvo za kulturo so pozvali, naj vnovič premisli o tej odločitvi, ki je bila, kot poudarjajo, sprejeta brez posveta z zaposlenimi. Strokovni svet MNZS-ja, ki mu predseduje Blaž Vurnik, pa se je večinsko izrekel za nastanek novega muzeja.

Člani sveta MNZS- ja so zapisali, da jih ministrstvo o tem ni obvestilo, niti povabilo k dialogu glede organizacijskih, poslovnih in strokovnih vprašanj, ki so povezani z novim muzejem.

V izjavi so zapisali, da so iz medijev izvedeli tudi, da so sredstva za delovanje novega muzeja sestavljena iz nepremičnin in finančnih virov MNZS-ja in Muzeja slovenske osamosvojitve ter da Muzej slovenske osamosvojitve nima ustreznih razstavnih in depojskih prostorov, za kar ustanovitelj vidi rešitev v spojitvi z MNZS.

Spojitev muzejev, za katero pravijo, da ni rezultat predhodne strokovne analize in razprave, so označili za politično potezo ministrstva. Da je ministrstvo iz predhodnega procesa izključilo zaposlene in člane sveta, pa sem ji zdi nerazumno. Ocenili so tudi, da so jim bile s tem kršene pravice do obveščenosti.

S spojitvijo se ustvarja praksa poseganja v strokovno samostojnost in avtonomnost muzejskih ustanov. "Obstoječa praksa pa vzbuja skrb, da bo vsakokratna zamenjava politične oblasti lahko izvajala podobne ali iste postopke," so še ocenili v svetu MNZ-jaS in ministrstvo pozvali, naj odločitev umakne in v dialogu z vpletenimi najde ustrezne rešitve.

Z javnim pismom se je oglasilo tudi 79 izobražencev, ki so prav tako izpostavili, da večina zaposlenih v MNZS-ju ni bila obveščena o združevanju, pri tem ni sodelovala in ne pozna morebitne študije o prostorskih, vsebinskih in finančnih posledicah te odločitve.

Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: BoBo
Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: BoBo

V pismu, pod katerim sta prvopodpisana Marko Štepec in Verena Perko, so izrazili tudi presenečenje, da so tri muzejske organizacije - Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija - podprle vladno odločitev brez posvetovanja s svojimi člani. "Ni čudno, da zato pojem 'stroka' vse bolj izgublja na javni veljavi in strokovnost vse bolj postaja prazna beseda in muzeji orodje političnega boja," med drugim pišejo.

Vodstva organizacij so pozvali k pojasnilom, ministrstvo pa k ponovnemu premisleku. Podpisnikom odprtega pisma se ne zdi smiselno, da država združuje muzeja brez resne predhodne analize o možnostih izvedbe začrtanega programa in poslanstva.

Strokovni svet MNZS-ja podpira nastanek novega muzeja
Drugačnega mnenja je strokovni svet MNZS-ja, ki mu predseduje Blaž Vurnik. Ta se je večinsko izrekel za nastanek novega muzeja. Prepričani so, da bo vsebina demokratizacije in osamosvojitve ter razvoja Slovenije imela neprimerno boljše možnosti za pridobivanje, hranjenje in prezentacijo te dediščine v novem zavodu.

"Nenazadnje je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ta vsebina že obstajala in je bila tudi primerno prezentirana. Pričakujemo, da bodo te možnosti z ustanovitvijo novega zavoda še neprimerno boljše," so zapisali v izjavi.

Vlada je sklep o združitvi MNZS-ja in Muzeja slovenske osamosvojitve v novo muzejsko ustanovo sprejela 19. januarja. Ministrica Asta Vrečko je medtem za v. d. direktorice novega muzeja že imenovala Natašo Robežnik.