Pred tradicionalno prireditvijo Šuštarska nedelja bo Tržiški muzej danes ob 18.00 v galeriji Atrij Občine Tržič odprl razstavo Slovo od Peka ... Peko živi.

Med letoma 1948 in 1954 je podjetje delovalo pod imenom Tovarna obutve Triglav Tržič, nato so mu vrnili pred vojno priznano in ugledno ime Peko – blagovna znamka Peko je ime dobila po ustanovitelju Pe(tru) Ko(zini), pionirju obutvene industrije pri nas. Foto: Tržiški muzej
Med letoma 1948 in 1954 je podjetje delovalo pod imenom Tovarna obutve Triglav Tržič, nato so mu vrnili pred vojno priznano in ugledno ime Peko – blagovna znamka Peko je ime dobila po ustanovitelju Pe(tru) Ko(zini), pionirju obutvene industrije pri nas. Foto: Tržiški muzej

"Na Peko je vezana naša identiteta"
Nekdanji obutveni velikan, ki je v preteklosti dodobra zaznamoval Tržič in tradicionalno Šuštarsko nedeljo, je ugasnil leta 2016. "Dobro stoletje je Peko ključno zaznamoval razvoj Tržiča – njegovega gospodarstva, ljudi, a tudi prostora, družabnega življenja, turizma, kulture. Na Peko je vezana naša identiteta, na Peko nas vežejo številni spomini," so zapisali v Tržiškem muzeju, kjer bodo poleg muzejskih predmetov na ogled postavili tudi Pekovo obutev, ki jo hrani Breda Nemec, in predmete tržiškega zbiralca Marjana Godnjova.

70. leta so prinesla nove poslovne strategije. S prehodom na montažni sistem proizvodnje je Peko začel širiti proizvodnjo sestavnih delov zunaj Tržiča. Foto: Tržiški muzej
70. leta so prinesla nove poslovne strategije. S prehodom na montažni sistem proizvodnje je Peko začel širiti proizvodnjo sestavnih delov zunaj Tržiča. Foto: Tržiški muzej

Pekovi čevlji do Moskve
Na razstavi bo predstavljena zgodovina Peka, ki je bil ustanovljen leta 1903. Po drugi svetovni vojni je nekaj let deloval pod imenom Tovarna obutve Triglav Tržič, nato so mu vrnili ime Peko. V sedemdesetih in osemdesetih letih je proizvodnjo širil v druge kraje in uspešno prodajal na evropskem in ameriškem trgu.

V njem so v najboljših letih izdelali in prodali toliko čevljev, da bi, če bi jih postavili drugega pred drugega, Tržič povezali z Moskvo. Zadnja leta in desetletja obstoja se je Peko spopadal s številnimi težavami, s padcem prodaje in zmanjševanjem števila zaposlenih. Leta 2016 je tako končal v stečaju.

Po 2. svetovni vojni je Peko imel veliko škode, predvsem zaradi vojnega stanja in z njim povezanega splošnega plenjenja premoženja ter ropanja ob umiku okupatorja iz Tržiča. Foto: Tržiški muzej
Po 2. svetovni vojni je Peko imel veliko škode, predvsem zaradi vojnega stanja in z njim povezanega splošnega plenjenja premoženja ter ropanja ob umiku okupatorja iz Tržiča. Foto: Tržiški muzej

Razstava, ki jo bo odprl tržiški župan Borut Sajovic, predstavlja Pekovo zlato dobo. Na ogled bo do 30. septembra, na Šuštarsko nedeljo pa bo ves dan organizirano vodenje po razstavi v spremstvu kustosa.

Dediščina šuštarjev
Razstava predstavlja uvod v letošnjo Šuštarsko nedeljo, ki bo potekala 1. septembra; na njej bodo obiskovalci lahko spoznali in doživeli čevljarsko in drugo obrtno dediščino. Letošnja prireditev namreč znova daje poudarek čevljarski dediščini, ki je odločilno zaznamovala mesto in ljudi.

Nedeljski program, ki bo potekal na številnih lokacijah, bodo z nastopi popestrila tržiška in druga kulturna društva. Na stojnicah bodo svoje izdelke ponujali tržiški in drugi čevljarji, izdelovalci usnjenih izdelkov in drugi obrtniki. Rokodelstvo, ki je nekdaj napolnjevalo Tržič, pa bo tudi praktično prikazano.

Peter Kozina je s slovenskimi družabniki leta 1910 ustanovil podjetje Peter Kozina & Co. in v Bistrici pri Tržiču začel graditi osrednje tovarniško poslopje, ki je v prvi fazi obsegalo pritličje in dva stranska dvonadstropna trakta. Tu je septembra 1911 stekla prva proizvodnja čevljev na najetih ameriških strojih. Foto: Tržiški muzej
Peter Kozina je s slovenskimi družabniki leta 1910 ustanovil podjetje Peter Kozina & Co. in v Bistrici pri Tržiču začel graditi osrednje tovarniško poslopje, ki je v prvi fazi obsegalo pritličje in dva stranska dvonadstropna trakta. Tu je septembra 1911 stekla prva proizvodnja čevljev na najetih ameriških strojih. Foto: Tržiški muzej