Razstava je nastala v sodelovanju Geografskega inštituta Antona Melika ZRC-ja SAZU-ja in omenjene knjižnice. Na razstavi, ko bo odprta do 15. januarja naslednje leto, so zemljevidi iz 16. in vse do druge polovice 19. stoletja.

Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja naprej. Prav s temi zemljevidi se začenja razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, ki obsega šestnajst zemljevidov in več drugega slikovnega ter nekaj tudi zvočnega materiala.

Zemljevid kot stičišče znanosti, tehnike in umetnosti
Ena od avtoric razstave je Renata Šolar iz Narodne in univerzitetne knjižnice. "Z razstavo smo želeli poudariti pomen kartografske kulturne dediščine in samega zemljevida kot stičišča znanosti, tehnike in umetnosti," je povedala.

Razstava, ki jo spremlja tudi izid dvojezične slovensko-angleške monografije Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, je tudi poklon izjemnim kartografom, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali slike oziroma nekakšne zgodovinske zgodbe.

Tu se srečamo s primeri različnih kartografij iz različnih obdobij, na primer z italijansko, s francosko ali slovensko. Primož Gašperič iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC-ja SAZU-ja, ki je tudi eden od avtorjev razstave, dodaja: "Zemljevidov se v osnovi ne gleda, ampak se jih bere, namreč to je podatkovni konstrukt, saj vsaka stvar, če govorimo o sodobni kartografiji, zakaj ena stvar tam je, ene pa ni."

Skratka, razstava sporoča, kako pomembni so zemljevidi za razumevanje in poznavanje preteklosti, predvsem družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali.