Foto: AP
Foto: AP

Novico o odkritju okoli 2000 let stare freske je v ponedeljek sporočilo italijansko ministrstvo za kulturo. V torek so se oglasili še strokovnjaki z arheološkega najdišča, ki so opomnili, da ni upodobljena pica, saj ključni sestavini, potrebni za pripravo te znamenite italijanske jedi – paradižnik in mocarela – nista bili na voljo, ko je bila freska ustvarjena pred približno 2000 leti, piše Associated Press (AP).

Pompejska hiša z atrijem s fresko je stala blizu pekarne, ki so jo delno izkopali v 19. stoletju. Foto: AP
Pompejska hiša z atrijem s fresko je stala blizu pekarne, ki so jo delno izkopali v 19. stoletju. Foto: AP

Mocarela prvič omenjena šele leta 1570
Paradižnik je namreč bil v Evropo pripeljan iz Amerike šele pred nekaj stoletji. "Izum" mocarele, ki je v zgodovinskih virih omenjena prvič leta 1570, je po mnenju nekaterih v 18. stoletju neposredno privedlo do izuma pice v Neaplju, ki je od Pompejev oddaljen okoli 23 kilometrov.

Strokovnjaki zato menijo, da je na freski upodobljena fokača, prekrita s sadjem, vključno z granatnim jabolkom in morda datlji, posuta z začimbami ali s katero od vrst pesta. Focaccia, kakor se imenuje v italijanščini, je na freski servirana na srebrnem krožniku v družbi vinskega keliha.

Kontrast skromnega obroka, postreženega na razkošnem pogrinjku, ki je v znamenju srebrnega pladnja, ni bistveno drugačen od sodobne pice, nastale "kot jed revežev v južni Italiji, ki je osvojila svet in jo strežejo celo v restavracijah z zvezdicami," je za AP povedal Gabriel Zuchtriegel, direktor arheološkega najdišča Pompeji.

Veščina neapeljskih picopekov na Unescovem seznamu
Sicer pa so predstavniki največje italijanske kmečke organizacije Coldiretti nemudoma izkoristil odkritje freske, da bi pico – izumljeno kot hiter obrok za revne delavce – promoviral kot nacionalno bogastvo. Danes pica predstavlja eno tretjino prehranskega proračuna tujih obiskovalcev in v Italiji ustvari 15 milijard evrov skupnih letnih prihodkov.

Unesco je leta 2017 veščino neapeljskih picopekov uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine, zaznamujeta pa jo štiristopenjska priprava testa in peka izključno v peči na drva pri 485 stopinjah Celzija.