Srečanje, ki ga je konec aprila Grčiji predlagal britanski minister za umetnosti Stephen Parkinson, je po poročanju portala Art News Unesco oznanil na dan pred mednarodnim muzejskim dnem. Datum srečanja med Veliko Britanijo in Grčijo pa še ni določen.

Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.

Skulpture je nato po burni poti prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelil britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.

Kiparske stvaritve, ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti, so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št., gre pa za arhitekturno plastiko — figure, reliefe in fragmente frizov. V Atenah pa želijo dela razstaviti ob drugih eksponatih Akropolskega muzeja, ki so ga odprli leta 2009 in se morali ob tem zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2500 let starega templja.

Velika Britanija z argumentom, da so bili kipi pridobljeni po zakoniti poti, že leta zavrača grške pozive po vrnitvi del. Lani je britanski premier Boris Johnson v intervjuju za grški časopis izjavil, da je Velika Britanija zakoniti lastnik partenonskih kipov, in s tem še enkrat zavrnil grški zahtevek, da je treba skulpture vrniti v domovino. Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".

Po vse glasnejših kritikah evropskih in severnoameriških institucij, da se oklepajo vojnega plena in poosebljajo kolonialistični pohlep, jih vse več sporno pridobljene artefakte vrača v države izvora. V Veliki Britaniji so tak primer tudi bronasti beninski kipi, ki jih je britanska vojska v Afriki naropala leta 1897. Nemčija je lani oznanila, da bo bronaste umetnine v svojih zbirkah vrnila, s tem pa začrtala pot za druge zahodne države.

Letos je načrte o ustanovitvi komisije za oceno zahtevkov za povračilo artefaktov, pridobljenih v kolonialni dobi, napovedala Avstrija.

Septembra lani je Unescova posvetovalna komisija pozvala Veliko Britanijo, da ponovno premisli svoje stališče in se odpre dialogu z Grčijo. Britanski parlament je poudaril neodvisnost Britanskega muzeja v odločanju glede svojih artefaktov in da je tudi usoda partenonskih kipov v njegovih rokah. Kulturna ministrica Lina Mendoni pa je po Unescovem pozivu dejala, da gre nasprotno za vprašanje vlade in da je "zahteva Grčije po vrnitvi kipov v mesto izvora v večji meri upravičena in zakonita". Pogovore bosta za obe državi vodili ministrstvi za kulturo.