Naslov prostorske intervencije Na poti aludira na spremembo namembnosti iz nekdanje rafinerije sladkorja v center kulture in v svoji dobesednosti govori tudi o sami intervenciji. Foto: Mestni muzej Ljubljana

Po usodnem požaru leta 1858, ki je v ljubljanski cukrarni izbruhnil zaradi nepazljivosti delavca, je bilo za nekoč največjo rafinerijo sladkorja v avstro-ogrski monarhiji konec proizvodnje, za poslopje pa se je takrat začelo novo življenje, polno razburljivih zgodb in usod ljudi, ki so v njej delali in živeli, so zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer bodo upravljali Cukrarno.

Pestra zgodovina stavbe, ki je v marsičem povezana s številnimi še živečimi ljudmi mesta, je seveda najbolj znana po predstavnikih moderne, ki so v njej preživljali razuzdane in tudi najbolj bridke trenutke svojega življenja. Zgradba je navdihnila številne ustvarjalce, zato se njena podoba in zgodbe njene notranjosti in življenja v njej zrcalijo v številnih literarnih delih tako Otona Župančiča in Josipa Murna kot predvsem Ivana Cankarja.

Obnovljena Cukrarna bo ponudila kar 5.550 kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega jih bodo predvidoma 2.500 namenili galerijskim prostorom. Foto: Promocijsko gradivo

Ker obnova stavbe še poteka, so se odločili, da nov prostor kulture naznanijo s projekti, lociranimi v njegovi neposredni okolici. Zgradba je namreč v degradiranem območju v neposredni bližini središča mesta in bo z novo kulturno dejavnostjo ter celostno ureditvijo prostora okoli tovarne nedvomno pripomogla k revitalizaciji tega dolga leta opuščenega dela mesta.

Pot tlakovana s kritino stare stavbe

Mateja Andraža Vogrinčiča so povabili, da v parku, katerega zgodovina je nekoliko manj znana prebivalcem Ljubljane, s posegom v prostor sproži razmislek tako o okolišu kot tudi o Cukrarni sami. Umetnik se je odločil za intervencijo v sam park in z gradbenim materialom, pridobljenim z gradbišča Cukrarne, tlakoval centralno os – pot, ki vodi skozi park od križišča proti tovarni.

Pot je tlakovana z zdrobljenim materialom kritine (granulat), ki je bil nekoč del stavbe.

Prostorska intervencija tako na zelo ekspliciten način povezuje park s Cukrarno in s poudarjanjem centralne osi metaforično naglašuje pot v smeri od mestnega središča proti stavbi. Umetnik odstranjeni material reciklira in s peskom, zaznamovanim s preteklostjo, tlakuje pot do stavbe, v kateri se bo pisala nova zgodovina prostora in mesta.

Vogrinčič je mednarodno priznan umetnik, znan po svojih prostorskih instalacijah v presenetljivih ali zapuščenih okoljih, izbranih po navdihu ob obisku kraja in študiji socialnega ter zgodovinskega konteksta. V svetu sodobne umetnosti je prisoten več kot dve desetletji. Od leta 1993, ko je oblekel hišo na obrežju Ljubljanice, dobiva vabila z različnih koncev sveta.

Intervencija na Ambroževem trgu bo na ogled do 2. decembra.