Ker arhiv nima na voljo drugih primernih prostorov, se je znašel v položaju, ki resno ogroža arhivsko javno službo ter arhivsko kulturno dediščino, opozarjajo.

Zgodovinski arhiv Ljubljana mora do junija 2020 zapustiti prostore v Mestni hiši in sosednji stavbi, ki so v lastni MOL-a. Foto: BoBo

Ko so v ZAL-u zapisali v izjavi za javnost, jih trenutna situacija sili v hitro iskanje začasnih in zasilnih rešitev, kar lahko pomeni tudi selitev v neprimerne prostore. V arhivu so občino in ministrstvo za kulturo pozvali, da stopita skupaj in preprečita črn scenarij prisilne izselitve v neprimerne prostore ter zaščitita arhivsko dediščino.

Pristojno ministrstvo pozivajo, naj, tudi v sodelovanju z MOL-om, pristopi k aktivnemu in prioritetnemu reševanju prostorske problematike Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Zgodovinski arhiv Ljubljana je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva in je tesno povezan z zgodovino Ljubljane. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Pogodba za uporabo prostorov na Mestnem trgu 27 in Ciril-Metodovem trgu 21 je bila sklenjena za nedoločen čas. Arhiv nima drugih primernih prostorov, v katere bi se lahko preselil z vsem arhivskim gradivom ter zaposlenimi. V primeru, da bi se bili primorani seliti v neprimerne prostore, bi imela najmanj štiri škodljive posledice, opozarjajo v arhivu: ogrozila bo arhivsko gradivo in ga izpostavila uničenju ali izgubi; med selitvijo, ki bo trajala najmanj tri do štiri mesece, bo velik del gradiva popolnoma nedostopen za uporabnike; bistveno se bodo poslabšali pogoji dela zaposlenih v arhivu; selitev pa bo povzročila tudi visoke stroške.

Kot mestni arhiv je začel v prostorih ljubljanske mestne hiše delovati leta 1898 in je lani praznoval 120. obletnico svojega delovanja. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Javni zavod ZAL, katerega ustanoviteljica je država, je največji slovenski regionalni arhiv, ki deluje na območju 20 upravnih enot, kjer živi polovica prebivalstva v državi. V prostorih ljubljanske mestne hiše domuje že več kot 120 let. Čeprav prostori v centru Ljubljane niso v skladu s strogimi mednarodnimi standardi za varstvo arhivskega gradiva, jih je arhiv v vseh teh letih vendarle uspel adaptirati do te mere, da lahko opravlja javno arhivsko službo.

Kot so še zapisali, nepričakovana odpoved najemne pogodbe ni problematična le zaradi tega, ker postavlja pod vprašaj varno hrambo arhivskega gradiva, ki je z zakonom varovano kot kulturni spomenik. Zgodovinski arhiv Ljubljana je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva in je tesno povezan z zgodovino prestolnice. V njem hranijo največje arhivske dragotine, ki predstavljajo sam temelj zgodovinske identitete Ljubljane, med drugim listine od 14. stoletja dalje, zapisnike sej mestnega sveta Ljubljane v obdobju od 1521 do 1786 in še mnogo drugega. Poleg tega prevzema arhiv tudi gradivo MOL-a in skrbi za vse občinske javne zavode, saj občina nima lastnega arhiva za hrambo arhivskega gradiva, ki bi ga po arhivskem zakonu lahko ustanovila. "Iz vseh omenjenih razlogov je še toliko težje razumeti, zakaj je arhiv v situaciji, ko dejansko nima kam iti, prisiljen v izpraznitev omenjenih prostorov. Mar ni kulturna dediščina tista svetinja, s katero se ne bi smeli igrati pod nobenim pogojem?" so še zapisali.

Na oddelku za ravnanje z nepremičninami MOL-a so za časopis Delo sporočili, da nepremičnine, ki so v najemu ZAL-a, potrebujejo za lastno delovanje, zato so se odločili za odpoved brezplačne uporabe prostorov. Pojasnili so, da so odpovedali pogodbo 19. aprila in o tem obvestili ZAL, ter poudarili, da so zaradi specifičnosti zadeve podaljšali rok za izselitev do 15. junija 2020.

ZAL je ministrstvo za kulturo pozval, v sodelovanju z MOL-om, pristopi k aktivnemu in prioritetnemu reševanju prostorske problematike arhiva. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana

"MOL ni zakonsko obvezana arhivu zagotoviti prostore"
Opozorili so tudi, da so od ministrstva za kulturo prejeli pobudo za skupno iskanje rešitve šele pred nekaj dnevi, in poudarili, da MOL ni ustanoviteljica ZAL-a, zato ni zakonsko obvezana zagotavljati prostorov za njihovo delovanje.

Z ministrstva za kulturo pa so po pisanju časopisov Delo in Dnevnik sporočili, da z MOL in ZAL aktivno sodelujejo pri iskanju dolgoročnejše rešitve, vsem preostalim ministrstvom pa so že poslali poizvedbo po ustreznih prostorih.