V enem od izgubljenih zvezkov je tudi slovita skica Drevo življenja, s katero je znanstvenik ponazoril evolucijsko teorijo povezanosti med vrstami. Kuratorji univerze so po "temeljitem iskanju" ugotovili, da sta bila zvezka najverjetneje ukradena. Za pomoč pri iskanju izgubljene dediščine se obračajo na javnost.

"To je srce parajoče," je za BBC komentirala univerzitetna knjižničarka Jessica Gardner. "Obrnili bomo vsak kamen," pravi o naporih za iskanje zvezkov. Nazadnje so imeli z njima opravka novembra 2000. V arhivih je iz tistega časa naveden "interni zahtevek", naj zvezka prinesejo iz skladišča za rokopise, ker ju je bilo treba fotografirati. Od tam so ju prenesli v studio, ki je imel prostore v začasni stavbi v bližini knjižnice – v sami zgradbi so namreč potekala obnovitvena dela.

Že dva meseca pozneje je "rutinsko preverjanje" pokazalo, da zvezkov ni več. Vemo, da sta bila zvezka fotografirana v novembru, ne vemo pa, kaj se je z njima zgodilo v času do januarja 2001, ko smo ugotovili, da ju ni več na njuni stalni polici. "V arhivih žal ni nobenih podatkov, iz katerih bi lahko izluščili dodatne informacije," je priznala Gardner.

Knjižničarji se takrat sicer niso pretirano vznemirili: sklepali so, da sta bila zvezka pospravljena na napačno polico. "Moji predhodniki so iskreno verjeli, da sta bila zvezka samo založena in da se bosta pojavila," je pojasnila Gardner, ki je vodstveno službo prevzela leta 2017. V naslednjih letih so organizirali še več "intenzivnih" iskalnih akcij, a brez uspeha.

Igla v senu
Ob tem se je vseeno treba zavedati, kako velika je knjižnica Univerze v Cambridgeu. V njej je stisnjenih več kot 200 kilometrov polic; hranijo približno 10 milijonov zemljevidov, rokopisov in drugih artefaktov.

Zadnja večja preiskava se je zgodila na začetku letošnjega leta. Strokovnjaki so sistematično prečesali posamezna področja rokopisnih arhivov. Skrbno so presejali vseh 189 škatel, v katerih so shranjeni Darwinove knjige, pisma in risbe. Izgubljenih zvezkov niso našli.

Leto 2000 – nedolžnejši in naiven čas?
Dr. Gardner zdaj ni več pripravljena verjeti, da se bosta zvezka "že pojavila", zato je zahtevala drugačen pristop k iskanju. Njena ekipa je "temeljito raziskala dogodke iz tistega obdobja" in se odmaknila od splošno sprejete predpostavke, da je rokopisa nekdo pač odložil na napačno polico. "Žal ugotavljamo, da je bil to napačen zaključek. Deli sta bili najverjetneje ukradeni." Krajo bi morali po njenih besedah že od samega začetka upoštevati kot enega od mogočih scenarijev, a tega niso naredili. Varnostni postopki so se od leta 2000 pa do danes tudi že korenito že zaostrili. "Če danes ne bi našli nečesa, kar ima tak pomen in vrednost, bi se takoj obrnili na policijo."

Zvezka sta majhna, v velikosti razglednice. Shranjena sta bila v modri škatli v velikosti povprečne knjige. Policija je bila o izginotju zdaj obveščena, zvezka pa so vnesli tudi v register ukradene kulturne dediščine in v Interpolovo podatkovno bazo ukradenih umetnin.

Preden bodo preiskali čisto vse police v skladišču, bo minilo še pet let. Do takrat pa v knjižnici za pomoč prosijo javnost. "V zgodovini so se artefakti že večkrat našli s pomočjo javnosti," je optimistična Gardner. "Vsi, ki imajo kakršne koli informacije, tudi raziskovalci in nekdanji uslužbenci, naj se nam oglasijo." Po njenih besedah je "najboljši scenarij" to, da ima knjigi nekdo doma, ker ju ne more prodati. "Zdaj je pravi trenutek, da anonimno stopi z nami v stik."