Bela Tarr velja za enega največjih evropskih režiserjev, njegovi filmi pa so prepoznavni po dolgih kadrih, ki sledijo lastnemu ritmu, radikalni filmski poetiki in ostri kritiki političnega sistema. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Bela Tarr velja za enega največjih evropskih režiserjev, njegovi filmi pa so prepoznavni po dolgih kadrih, ki sledijo lastnemu ritmu, radikalni filmski poetiki in ostri kritiki političnega sistema. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ob 36. podelitvi Evropskih filmskih nagrad bo legendarnemu režiserju Béli Tarru podeljena častna nagrada predsednika in odbora Akademije, s katero se želi Evropska filmska akademija "pokloniti izjemnemu režiserju in osebnosti z močnim političnim glasom", ki je poleg spoštovanja kolegov deležen tudi oboževanja občinstva po vsem svetu.

Béla Tarr je bil leta 1955 rojen na Madžarskem, svoje prve eksperimente s filmom pa je začel že pri 16 letih. Leta 1979 je posnel svoj prvi celovečerec z naslovom Družinsko gnezdo, za katerega je prejel veliko nagrado na filmskem festivalu v Mannheimu. Leta 1982 je njegova črno-bela drama Montažni odnosi prejela posebno omembo v Locarnu. Sledili sta drami Jesenski almanah leta 1984 in Prekletstvo leta 1987, ki je bila leto kasneje nominirana za Evropsko filmsko nagrado.

Eden režiserjevih najbolj znanih filmov je kultni sedeminpolurni Sátántangó iz leta 1994, posnet po romanu Satanov tango madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaia. Film je leta 1994 na nemškem Berlinalu prejel nagrado caligari, kmalu pa je dosegel status enega najpomembnejših filmov vseh časov. Dolgi črno-beli kadri, ki sledijo lastnemu ritmu, so kmalu pridobili oznako režiserjevega prepoznavnega in edinstvenega sloga, za katerega sta značilni še radikalna filmska poetika in ostra kritika političnega sistema.

Eden režiserjevih najbolj znanih filmov je kultni sedeminpolurni Sátántangó iz leta1994, posnet po romanu Satanov tango madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaia. Foto: Liffe
Eden režiserjevih najbolj znanih filmov je kultni sedeminpolurni Sátántangó iz leta1994, posnet po romanu Satanov tango madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaia. Foto: Liffe

Skupaj z Lászlom je leta 2007 priredil roman L'Homme de Londres iz leta 1934 znamenitega belgijskega pisatelja Georgesa Simenona, po katerem je z režiserko Ágnes Hranitzky posnel film Mož iz Londona. V njem sta med drugim nastopila tudi Miroslav Krobot in Tilda Swinton, istega leta pa je bil sprejet v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu.

Sorodna novica Bela Tarr: Scenarij je dober za bankirje, a zame ni nič

Leta 2011 je za celovečerec Torinski konj prejel glavno nagrado žirije in nagrado FIPRESCI berlinskega filmskega festivala, istega leta pa je bil nominiran tudi za Evropske filmske nagrade. Torinski konj je bil njegov zadnji film.

Béla Tarr je častni predsednik Združenja madžarskih filmskih ustvarjalcev in član Akademije za literaturo in umetnost Széchenyi. Ob tem je tudi prejemnik nagrade kossuth, najprestižnejše madžarske nagrade za umetnike, ter nagrade Balázsa Béle za filmske ustvarjalce. Imenovan je bil tudi za chevalier dans l'Ordre des Arts et Lettres, ki ga podeljuje francoski minister za kulturo, v Gentu pa je prejel častni doktorat Kraljeve akademije lepih umetnosti in Kraljevega konservatorija.

Obenem je častni predsednik Združenja madžarskih filmskih ustvarjalcev in član Akademije za literaturo in umetnost Szécheny, leta 2013 pa je v Sarajevu, kamor se je kasneje tudi preselil, ustanovil filmsko šolo, imenovano film.factory.

Nagrada bo režiserju podeljena 9. decembra v Berlinu, Béla Tarr pa bo po Manoelu de Oliveiri, Michelu Piccoliju, Michaelu Cainu, Andrzeju Wajdi in Costi-Gavras šesti režiser, ki mu je bila podeljena prestižna nagrada.