Trenutno upravljajo pravice na dveh področjih. Med drugim si prizadevajo, da bi bili AV-ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del.

Aipa ima  več kot 800 članov. Foto: BoBo
Aipa ima več kot 800 članov. Foto: BoBo

Direktor Gregor Štibernik je na novinarski konferenci v ponedeljek povedal, da so pred desetimi leti dobili dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in zasebnem reproduciranju AV-del. Sklenili so tarifne sporazume s ključnimi uporabniki in sprejeli jasna pravila delitve pobranih nadomestil, s skladi pa skrbijo tudi za socialno, izobraževalno in spodbujevalno okolje.

Novinarska konferenca ob desetletnici Aipe. Foto: BoBo
Novinarska konferenca ob desetletnici Aipe. Foto: BoBo

Zastopajo slovenske imetnike pravic v več kot 45 državah
Danes imajo več kot 800 članov in več kot 1000 pooblastil za zbiranje prek sporazumov s sorodnimi organizacijami v tujini ter zastopajo slovenske imetnike pravic v več kot 45 državah in vse tuje imetnike pravic na slovenskem trgu. Postali so člani vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV-del, v štirih od njih so tudi v organih upravljanja. Izdajajo tudi strokovno revijo Megafon.

V mednarodnem okolju po njegovih besedah sooblikujejo trende pri uveljavljanju pravic. V Sloveniji pa obstaja še nekaj belih lis, kjer bi Aipa lahko dobila pravice, če bi bile stvari urejene, tako kot so v tujini.

Evropska direktiva o avtorskih in sorodnih pravicah
Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je poudaril evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV-del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, zakonodaja pa temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so sicer opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV-ustvarjalci lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, so se strinjali govorci.

Dvorniku je poudaril tudi, da bi bilo ključnega pomena, če bi jim politika prisluhnila in smiselno prevedla direktivo v slovenski pravni red. Tako bi bili avtorji, izvajalci in producenti AV-del obravnavani enakovredno z avtorji v glasbeni in založniški industriji. "Neskladje izhaja iz tega, da je AV-sektor relativno mlada industrija in zato nima do konca razvitih pravic in potencialov," je dodal.

Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik. Foto: BoBo
Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik. Foto: BoBo

Dvornik je še povedal, da bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje pravic, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV-sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.

Sorodna novica Sebastian Cavazza bo vodil društvo, ki bo zastopalo slovenske avdiovizualne igralce

Združitev v kolektivno organizacijo kot dobra rešitev
Tudi članu nadzornega odbora Aipa in producentu Danijelu Hočevarju se zdi, da bi se pravice lahko razširile. Združitev avtorjev, izvajalcev in producentov v skupno kolektivno organizacijo doživlja kot dobro rešitev tako z vidika manjših stroškov za njeno delovanje kot z vidika solidarnosti.

Igralka in podpredsednica Društva slovenskih AV-igralcev Maja Sever je opozorila na izobraževalno vlogo Aipe o pravicah, s katerimi so bili prej slabo seznanjeni. Tudi igralci si po njenih besedah želijo pridobiti še kakšno pravico, pri čemer stavijo tudi na mednarodno Pekinško pogodbo o varstvu izvajalcev AV-del v digitalnem okolju.