Igrano-dokumentarna drama je bil na ogled na 1. programu Televizije Slovenija. Film je bil tako na ogled prav na datum, ko zaznamujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Dnevnik Diane Budisavljević

Dnevnik Diane Budisavljević je delo režiserke in scenaristke Dane Budisavljević (1975), ki jo je prav skupni priimek z naslovno junakinjo privedel do njene življenjske zgodbe. Gre za koprodukcijo Hrvaške, Slovenije in Srbije, ki govori o pogumni ženski iz Zagreba Diani Budisavljević, ki je med drugo svetovno vojno v sodelovanju z nekaj prijatelji iz ustaških koncentracijskih taborišč rešila približno 10.000 otrok.

Naslovno junakinjo upodablja Alma Prica. Foto: hulahop.hr
Naslovno junakinjo upodablja Alma Prica. Foto: hulahop.hr

Diana se je rodila v ugledno innsbruško družino Obexer (njena mama je bila Američanka nemškega rodu). Po poroki z zdravnikom Julijem Budisavljevićem jo je življenje popeljalo v Zagreb. Čeprav je bila predvsem gospodinja, ki se je posvečala otrokom in možu, je jeseni 1941 v glavnem mestu novonastale Neodvisne Države Hrvaške (NDH) izvedela za taborišča, v katerih so bile zaprte pravoslavne ženske z otroki.

Dana Budisavljević: "Brez ljudi, kot je Diana, človeštva že zdavnaj ne bi bilo."

Dragocenost življenj drugih
Z zavestjo, da njeno življenje ni nič dragocenejše od življenja po krivici preganjanih, se je Diana lotila tveganega podviga – reševanja otrok iz taborišč. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampanjo, s katero reši gotove smrti več kot deset tisoč otrok. Gre za eno največjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega rodu za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Zaradi zgodovinskih preobratov je njena zgodba vse do pred kratkim ostala neodkrita.

Čutna zgodba z veliko dostojanstva in moči
Avtorica filma je po lastnih besedah želela posneti zgodbo o pogumu in moči posameznika v najtežjih trenutkih. V filmu je prepletla igrane rekonstrukcije, dokumentarna pričevanja in vredne arhivske posnetke, scenarij pa je nastal po predlogi Dianinega dnevnika in zgodovinske raziskave. "Izvrstno povedana resnična, kompleksna in čutna zgodba z veliko dostojanstva in moči ter uspešna kombinacija igranega, dokumentarnega in arhivskega dela," so o filmu zapisali na lanskem filmskem festivalu, kjer so ga med drugim ovenčali z veliko zlato areno.

Dianinega moža Julija igra Igor Samobor. Foto: hulahop.hr
Dianinega moža Julija igra Igor Samobor. Foto: hulahop.hr

Ob hrvaški igralski ikoni Almi Prica v glavni vlogi v filmu nastopa tudi Igor Samobor v vlogi njenega moža, v eni izmed stranskih vlog pa tudi Boris Ostan. V filmu igrajo še Mirjana Karanović, Ermin Bravo, Krešimir Mikić, Areta Ćurković, Vilim Matula, Jerko Marčić, Krunoslav Šarić, Livio Badurina, Biserka Ipša, Tihomir Stanić, Ivica Pucar, Adrian Pezdirc, Barbara Prpić, Urša Raukar in Katija Zubčić.

Soscenaristka je Jelena Paljan, direktor fotografije Jasenko Rasol, scenografa Duško Milavec in Ivo Hušnjak, kostumografinja je Martina Franić, oblikovalka maske pa Dušica Vuksanović, za zvok je poskrbel Julij Zornik.

Film je bil na lanskem puljskem filmskem festivalu ovenčan z veliko zlato areno, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana (fedeora) in še z zlatimi arenami za režijo, glasbo in montažo. Dana Budisavljević je postala sploh prva režiserka v zgodovini festivala, ki je dobila osrednjo festivalsko nagrado, veliko zlato areno. Foto: Pula Film Festival
Film je bil na lanskem puljskem filmskem festivalu ovenčan z veliko zlato areno, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana (fedeora) in še z zlatimi arenami za režijo, glasbo in montažo. Dana Budisavljević je postala sploh prva režiserka v zgodovini festivala, ki je dobila osrednjo festivalsko nagrado, veliko zlato areno. Foto: Pula Film Festival