Babičino seksualno življenje nas popelje na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož. Navdih za film je avtorica črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj rit in kače niso za igrače. Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr. Korežiserka in animatorka je Émilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom.
Gre za prvo evropsko filmsko nagrado za film slovenske avtorice oziroma avtorja. Je zgodovinski dogodek, ki je primerljiv z vrhunskimi slovenskimi rezultati v športu.
Glas preslišanih žensk v zgodovini
Režiserka Urška Djukić, ki si nagrado torej deli z Emilie Pigeard, je ob prejemu nagrade izrazila presenečenje. V kratkem nagovoru, v katerem je priznala, da ji zelo hitro bije srce, je poudarila, da bo nagrada film pripeljala do več gledalcev, kar pa je največji dar, ki ga film lahko dobi. Obenem se je zahvalila številnim ustvarjalcem in sodelavcem, ki so soustvarili nagrajeni film, ter družini za podporo v težkih trenutkih.
Po prejemu nagrade je režiserka povedala še: "Ta nagrada je darilo za vse ženske, katerih glas je bil skozi zgodovino neslišan, zavračan in izkrivljen. Če povzamem besede igralke Vicky Krieps, je zdaj čas, da ženske pozdravimo vse rane iz preteklosti, se jasno izrazimo, smo slišane in upoštevane v družbi. Le tako bomo lahko skupaj z moškimi gradile boljšo prihodnost za vse nas."
To je druga nominacija slovenske režiserke v samostojni Sloveniji. Prva je bila Maja Weiss z igranim celovečercem Varuh meje, ki je bil leta 2002 nominiran v kategoriji filmskih prvencev. Leta 2003 je bil kratki igrani film Atorzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, slovenske produkcijske hiše Studio Arkadena in s podporo takratnega Filmskega sklada prav tako nominiran za evropsko filmsko nagrado v kategoriji kratkih filmov in je nagrado za najboljši kratki film tudi prejel.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, ob vesti o nagradi dodaja: "Imamo evropskega oskarja 2022. Imamo izjemno talentirano režiserko Urško Djukić in imamo kinematografijo, ki sodi v sam vrh evropskega filma." "Želim si, da bi v Sloveniji lahko podpirali nadarjene filmske ustvarjalke in ustvarjalce in omogočali boljše pogoje za ustvarjanje filmov v Sloveniji," so njene besede povzeli na SFC-ju.
Film Telesce prejel nagrado za evropsko odkritje
Z nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov (FIPRESCI) za evropsko odkritje je bila v Reykjaviku nagrajena tudi slovenska manjšinska koprodukcija Telesce, prvenec italijanske režiserke Laure Samani, pri katerem je sodeloval Mitja Ličen, eden najbolj iskanih slovenskih direktorjev fotografije ta hip.
Nagrada evropsko odkritje je namenjena dolgometražnim prvencem in "daje glas mladim evropskim avtorjem, ki delajo prve korake z ogromno mero ambicije, strasti in nadarjenosti".
Poklon "sestrstvu"
"Vem, da je Telesce brutalen film, ampak mislim, da glavni junakinji doživita nekaj zelo dragocenega – sestrstvo," je v svojem zahvalnem govoru poudarila Laura Samani. "Tudi mene danes ne bi bilo tukaj pred vami brez vseh sester, ki me spremljajo v življenju. Nagrado posvečam vsem ženskim tolpam, ki me spremljajo, in moji krvni sestri."
Slovenski koproducent filma je bil Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, njegova asistentka je bila Zala Opara, direktor filma, ki je nastal s finančno podporo SFC-ja, pa je bil Matija Kozamernik.
Telesce se navezuje na danes pozabljen obred, povezan z mrtvorojenimi otroki. Lirična drama nas vrne na prelom 20. stoletja, v majhno ribiško skupnost na severovzhodu Italije, blizu slovenske meje, in popiše kalvarijo mame, ki hoče krstiti svoje mrtvorojeno dete, čeprav Cerkev tega ne dopušča. Je zgodba o načinih shajanja s patriarhatom, ki so jih bile v zgodovini prisiljene iskati ženske. Gledalca sooča z arhetipi ženskega samožrtvovanja in brezpogojne materinske ljubezni, iz lokalnih prepričanj in mitov pa črpa vero in občutek pripadnosti skupnosti.
V Trstu rojena Laura Samani se je s filmom med drugim poklonila svojim slovenskim koreninam, saj je bila ena od njenih babic iz Vipavske doline. Italijansko-slovensko-francoska koprodukcija je bila posneta v beneškem in furlanskem narečju.
Danijel Hočevar je ob prejemu nagrade povedal: "Nagrada na izjemen način zaokroži enoinpolletno pot celovečernega filma. Od njegove svetovne premiere v programu Tedna kritike na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu julija 2021 do sinočnje podelitve Evropskih filmskih nagrad v Reykjaviku. (...) Film je hkrati dokaz uspešnega sodelovanja slovenskih producentov in filmskih ustvarjalcev z evropskimi kolegi ter potrjuje pomen mednarodnih koprodukcij, ki jih s sofinanciranjem podpirata Slovenski filmski center in Filmski studio Viba film."
V Reykjaviku slavil Trikotnik žalosti
S skoraj vsemi glavnimi nagradami je slavila satira Trikotnik žalosti, ki je prejela tako nagrado za najboljši film kot tudi za najboljšo režijo in scenarij, te je prejel švedski filmski ustvarjalec Ruben Östlund, ter nagrado za najboljšega igralca, ki je šla Zlatku Buriću.
Za najboljšo igralko je bila razglašena Vicky Krieps za vlogo Sisi v filmu Korzet. Film je bil nominiran za več nagrad, tudi za najboljši film in režijo, za katero se je potegovala avstrijska filmska ustvarjalka Marie Kreutzer, a je odšel brez drugih kipcev.
Za najboljši dokumentarni film je bila razglašena litovsko-francosko-nemška koprodukcija Mariupolis 2, ki jo je režiral Mantas Kvedaravičius. Nagrado je v njegovem imenu prejela hči, ker je bil litovski režiser spomladi ubit v času snemanja tega dokumentarca med obleganjem ukrajinskega Mariupolja.
Za evropsko komedijo so razglasili španski film Dobri šef, ki ga je režiral Fernando León De Aranoa, za najboljši animirani film pa koprodukcijo No Dogs or Italians Allowed v režiji Francoza Alaina Ughetta.
Za življenjsko delo je bila nagrajena Margarethe von Trotta – nemška filmska režiserka, scenaristka in igralka. Ob prejemu je spomnila, da je šele tretja filmska ustvarjalka, ki je prejela to nagrado v 35 letih podeljevanja nagrad, ko so jih prejemali moški kolegi.
Če bi na Oskarjih zavladala samo "mednarodna" kategorija
35. podelitev evropskih filmskih nagrad sta vodila islandska igralka Ilmur Kristjánsdóttir ter umetnik in komik Hugleikur Dagsson. Večkrat sta se pošalila na račun Islandcev in Islandije, pa tudi prireditve, med drugim sta dejala, da je podobna podelitvi oskarjev, le da so vsi filmi "tuji".
EFA oziroma njenih 4400 članov je sicer v okviru tristopenjskega izbiranja najprej odbrala 35 celovečercev in 14 dokumentarcev, od katerih jih je nato nominirala pet.
EFA je že konec novembra razkrila nekaj imen dobitnikov t. i. nagrad odličnosti. Letošnjo podelitev nagrad, s katero se je sklenil Mesec evropskega filma, pa je zaznamovala tudi prva "zelena" nagrada. Prva prejemnica nove evropske nagrade za trajnostni razvoj je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
O nagrajencih odločajo člani Evropske filmske akademije, ki prihajajo iz različnih držav in kategorij. Največ članov ima Nemčija, in sicer 752. Iz Slovenije, ki je po številu članov na 26. mestu, trenutno prihaja 47 članov akademije, kar je več, kot jih imajo Hrvaška, Slovaška, Bolgarija in Portugalska, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje